Prijava

Vaflji

(VIDEO) Priljubljeno hrustljavo, dišeče, najpogosteje ploščato in sladko, redkeje pikantno pecivo iz gosto tekočega testa. Podobnega tistemu za palačinke. Vafli: moka, maščoba, sladkor, mleko in jajca. Lahko tudi pecilni prašek ali kvas.
13. april 2015
št. ogledov: 3679
Vaflji so priljubljeno hrustljavo, dišeče, najpogosteje ploščato, sladko, redkeje pikantno pecivo iz gosto tekočega testa, nekoliko gostejšega od tistega za palačinke; gl. video (najbolj preprosti vaflji). Glavne sestavine so moka, maščoba (maslo, olje ali svinjska mast), sladkor, mleko in jajca. Testo pogosto vsebuje pecilni prašek, včasih kvas. Lahko jih odišavimo z vaniljinim strokom ali vaniljinim izvlečkom, s cimetom, z žganimi pijačami, z janežem, z naribano limonovo ali pomarančno lupinico ipd.
Vaflje pečemo v posebnih pekačih za vaflje, ki imajo različne oblike in različno globoke utore oz. žepke. Tradicionalno so pravokotni, kvadratni ali okrogli, pogosto imajo obliko srca ali cveta. Vtisnjene imajo lahko rastlinske ali živalske motive, krajine, napise, grbe ipd.
Vaflji so v številnih državah priljubljena ulična hrana.

Serviranje

Vaflje serviramo vroče. Priležejo se s sladkorjem v prahu, z medom, javorovim sirupom, maslom, z (domačo) marmelado ali z džemom, z izbranim (delno pretlačenim) sezonskim sadjem – zlasti z jagodičevjem, s čokoladno omako, z domačo Nutello in/ali z drugimi sladkimi namazi ali omakami.

Shranjevanje

■ Vaflje lahko nekaj dni hranimo v zaprti pločevinasti škatli. Še posebej, če jih dobro skrijemo. 
■ Vaflje lahko tudi zamrznemo. Za zamrzovanje jih spečemo pri nižji temperaturi, da se bledo rumeno, ne zlato obarvajo. Pečene ohladimo, zapakiramo in zamrznemo. Zamrznjene pogrejemo oziroma spečemo v opekaču oziroma toasterju.

Izboljšanje

■ Testo pripravimo z beljakovim snegom.
■ Mleko lahko nadomestimo ali kombiniramo s sladko smetano.

Različice

Bruseljski vaflji (gaufres de Bruxelles; Brussels waffles) so najbolj znana različica vafljev. So lažji in hrustljavejši od drugih evropskih različic (zanje so značilne tudi globlje vdolbinice oziroma žepki); na voljo so tudi kot ulična hrana. Gl. tudi zanimivosti.
Belgijski vaflji (Belgian waffles) so severno ameriška, preprostejša različica bruseljskih. So štirikotne oblike, s tradicionalnimi dvajsetimi vdolbinicami oziroma žepki.
Lieški vaflji (Liège waffle) znani tudi kot lovski vaflji (gaufres de chasse) so bogatejši, gostejši in slajši. V Belgiji je to najpogostejša različica vafljev, ki jih pečejo na ulici. Pogosto odišavljene z vaniljo ali cimetom. Tudi ti so, podobno kot belgijski, štirikotne oblike, s tradicionalnimi dvajsetimi vdolbinicami oziroma žepki.
Flamski vaflji (gaufres à la Flamande; Flemish waffles) so specialiteta v severni Franciji in v delu zahodne Belgije. Izvirni recept je že leta 1740 natisnil Louis-Auguste de Bourbon (Le Cuisinier Gascon).
Bergijski vaflji (Bergische waffles) so nemška, manj gosta in hrustljava različica belgijskih. Vedno jih pečejo v obliki srca.
Skandinavski vaflji so tanjši od klasičnih, pečejo pa jih v obliki srca. Najpogosteje so sladki, ponudijo pa jih s stepeno ali s kislo smetano, z jagodno ali malinovo marmelado ali z jagodičevjem.
Ameriški vaflji (gl. zanimivosti) se opazno razlikujejo od evropskih. So gostejši in tanjši, najpogosteje pripravljeni s pecilnim praškom. Lahko so okrogli, kvadratni ali pravokotni. Tako kot ameriške palačinke jih ponudijo že za zajtrk, bodisi z maslom ali z javorovim sirupom.
Hongkonški vaflji (Hong Kong style waffles) so podobni tradicionalnim, le da spečejo okrogle, potem pa jih narežejo na četrtine. Različica so gai daan jai (eggette).
Pandan vaflji izvirajo iz Vietnama. Pripravljajo jih iz moke tropske rastline (Pandanus amaryllifolius) in s kokosovim mlekom.
■ Pri pikantnih različicah lahko v testo vmešamo zelišča ali zeliščne mešanice, naribane bučke, sesekljano šunko, nariban sir in podobno.
■ Vaflje lahko tudi nadevamo. Spečemo jih v ponvi, kot majhne palačinke. Še vroče ovijemo okoli ročaja kuhalnice, ohlajene pa nadevamo z različnimi kremami.

Ideje

■ gl. moka (številne ideje)
■ Če vaflje pečemo bolj poredko in zanje nimamo posebnega pekača, jih lahko spečemo tudi v ponvi. 

Opozorila

■ Belo moko in sladkor uvrščamo med najbolj škodljiva živila.
■ Pazimo, da v pekač ne nalijemo preveč testa, saj med peko izteka.

Zanimivosti

■ Vaflji so nastali iz oblatov v samostanskih kuhinjah že v srednjem veku. Domnevno tedaj, ko je nekdo preprostemu testu iz moke in vode za neokusne oblate za hostije, začel dodajati različna živila in dišave.
■ Vaflje so stoletja pekli na odprtem ognjišču. V težkih pekačih iz dveh povezanih litoželeznih plošč z dolgim lesenim ročajem. Zato so vaflje imenovali tudi železni kruh.
Wafla je stara francoska beseda za čebelje satje.
■ Ob koncu 18. st. je Thomas Jefferson (1743-1826), tedaj veleposlanik v Franciji, po povratku v ZDA s seboj prinesel tudi pripravo za izdelavo testenin in pekač za vaflje. Pripadniki visoke družbe so hipoma ponoreli za novo sladico. Največji razmah pa so vaflji v ZDA doživeli po letu 1964, ko je vaflje na njujorškem svetovnem sejmu predstavil Maurice Vermersch iz Bruslja. Sprva so se imenovali bruseljski, že kmalu pa so jim ime spremenili v belgijske. Zaradi ameriškega nepoznavanja geografije (in drugih stvari).
Bruseljske vaflje je prvi s tem imenom zapisal Florian Dacher, švicarski slaščičar v Gentu, že leta 1842/43.  viri
■ številni različni viri 
■ fotografija pixabay

Sletne povezave

skoraj vse o vafljih (Wikipedia) 


© 2004-2021 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki