Lahka, sladka italijanska pena iz rumenjakov, sladkorja in (desertnega, belega ali penečega) vina, lahko z dodatki. Šodo je lahko topla ali hladna samostojna sladica, pogosto pa ga dodajamo tudi drugim živilom ali sladicam.
Šodo ali šato je lahka, sladka italijanska pena iz rumenjakov in drugih dodatkov, najpogosteje desertnega (marsala), belega ali penečega (
moscato d’Asti). Pogosto z dodatkom brizga konjaka, maraskina ipd.
Serviranje
Šodo lahko ponudimo kot samostojno sladico v šampanjskih kozarcih. Pogosto ga postrežemo kot omako k (orehovim)
palačinkam, k različnim
kolačem, k narastkom,
vafljem, k sadju in k drugim sladicam.
Različice
■ Neke vrste (mlečni) šodo je tudi
angleška krema.
Ideje
■ Sadje s šodojem lahko gratiniramo; gl.
fotografijo.
Opombe
Po teoriji je šodo (
zabaione) le pena iz rumenjakov, sladkorja in iz desertnega, belega ali penečena vina, lahko z dodatkom. V skupini puščamo nekaj izjem, ki v izvirniku nosijo takšno ime recepta.
Opozorila
Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost zastrupitve z zelo nevarno salmonelo.
Zanimivosti
■ Francozi z imenom
sabayon označujejo tudi različico holandske omake s smetano, ponavadi pripravljene s šampanjcem. Postrežemo jo k ribam ali lupinarjem.
■
Katarina Medici (Catherine de’ Medici, 1519-1589), francoska kraljica, je bila znana predvsem po svoji krutosti. Po domnevi, o kateri si zgodovinarji niso enotni, je iz
Toskane v
Francijo zanesla nekaj jedi, med njimi tudi
vinski šodo in raco s pomarančami.
■ Vinski šodo je bil proti koncu 19. st. zelo popularen med rusko aristokracijo. Imel je zelo nenavadno ime:
gogol’ mogol’.
■ Beseda
zabaione izvira iz napolitanskega dialekta oziroma besede
zapillare, speniti.
Viri
■ dopolnjen pojem
šodo ali
šato
■ številni različni viri
Sletne povezave
skoraj
vse o šodoju (angl.)
Prijava
