Prijava

Šodo

Lahka, sladka italijanska pena iz rumenjakov, sladkorja in (desertnega, belega ali penečega) vina, lahko z dodatki. Šodo je lahko topla ali hladna samostojna sladica, pogosto pa ga dodajamo tudi drugim živilom ali sladicam.
23. marec 2016
št. ogledov: 2183
Šodo ali šato je lahka, sladka italijanska pena iz rumenjakov in drugih dodatkov, najpogosteje desertnega (marsala), belega ali penečega (moscato d’Asti). Pogosto z dodatkom brizga konjaka, maraskina ipd.

Serviranje

Šodo lahko ponudimo kot samostojno sladico v šampanjskih kozarcih. Pogosto ga postrežemo kot omako k (orehovim) palačinkam, k različnim kolačem, k narastkom, vafljem, k sadju in k drugim sladicam.

Različice

■ Neke vrste (mlečni) šodo je tudi angleška krema.

Ideje

■ Sadje s šodojem lahko gratiniramo; gl. fotografijo.

Opombe

Po teoriji je šodo (zabaione) le pena iz rumenjakov, sladkorja in iz desertnega, belega ali penečena vina, lahko z dodatkom. V skupini puščamo nekaj izjem, ki v izvirniku nosijo takšno ime recepta.

Opozorila

Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost zastrupitve z zelo nevarno salmonelo.

Zanimivosti

■ Francozi z imenom sabayon označujejo tudi različico holandske omake s smetano, ponavadi pripravljene s šampanjcem. Postrežemo jo k ribam ali lupinarjem.
Katarina Medici (Catherine de’ Medici, 1519-1589), francoska kraljica, je bila znana predvsem po svoji krutosti. Po domnevi, o kateri si zgodovinarji niso enotni, je iz Toskane v Francijo zanesla nekaj jedi, med njimi tudi vinski šodo in raco s pomarančami.
■ Vinski šodo je bil proti koncu 19. st. zelo popularen med rusko aristokracijo. Imel je zelo nenavadno ime: gogol’ mogol’.
■ Beseda zabaione izvira iz napolitanskega dialekta oziroma besede zapillare, speniti.

Viri

■ dopolnjen pojem šodo ali šato
■ številni različni viri 

Sletne povezave

skoraj vse o šodoju (angl.) 


© 2004-2020 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki