Prijava DODAJ SVOJ RECEPT

Sladoled

Ledena sladica iz zamrznjene mase različnih živil in začimb oziroma zelišč
15. avgust 2015
št. ogledov: 3402
Sladoled je ledena sladica iz zamrznjene mase različnih živil in začimb oziroma zelišč. Zelo pomembna sestavina je tudi zrak, brez katerega bi bil sladoled trd kot led. Priznano najboljši so italijanski sladoledi; gl. najboljši sladoled v Italiji. Sladolede uvrščamo v skupino ledenih sladic. Sladoledi so lahko mlečni, smetanovi, jogurtovi, čokoladni, sadni in podobno. Industrijske sladolede v grobem delimo na kremne (vsaj 8 % maščobe) in mlečne (vsaj 2,5 % maščobe), oboji pa vsebujejo 14 % dodanega sladkorja.V domačem gospodinjstvu sladoled pripravljamo pretežno s pomočjo aparata za sladoled, lahko pa tudi brez njega. Zmes najprej dobro ohladimo v hladilniku, da skrajšamo čas zamrzovanja v aparatu. Ko je sladoled gotov, ga v zamrzovalniku pustimo vsaj 2–3 ure, da se okusi povežejo. Gl. tudi shranjevanje.

Serviranje

Sladoled ponudimo s (steklenih) skodelicah ali kozarcih, pa tudi v kornetih. Postrežemo lahko z eno vrsto sladoleda ali s kombinacijo dveh ali več okusov. Lahko ga prelijemo z izbranim prelivom (najbolj priljubljen je čokoladni) ali s šampanjcem oziroma penečim vinom ali z likerjem, obrizgamo s stepeno smetano ali/in potresemo z izbranim posipom, lahko tudi s koščki sadja.

Shranjevanje

■ Sladoled hranimo v dobro zaprti posodi, da se ne navzame drugih vonjav. Domače sladolede z jogurtom praviloma hranimo do 7, preproste do 30- in več, bogate sladolede pa do 90 dni.
■ Če je sladoled v zamrzovalniku dlje kot 12 ur, ga 30–60 minut pred serviranjem predenemo v hladilnik.

Izboljšanje

■ Najmehkejši sladoledi praviloma vsebujejo več mlečnih proizvodov, bodisi mleka, smetane ali/in jogurta.
■ Pretlačeno sadje daje sladoledom prav poseben okus. Jagodičevje lahko uporabljamo sveže, drugo sadje pa dobi izrazitejši okus, če ga poširamo v sladkorjem sirupu. Podobno velja tudi za južno sadje (ananas, kivi, marakuja, pasijonka), ki surovo vsebuje encime, ki zavirajo zamrzovanje.
■ Alkohol da sladoledu nekaj priokusa, pomembnejši pa je zato, ker ne zmrzuje. In preprečuje nastajanje velikih kristalov in zrnate teksture. Za nevtralen okus dodamo vodko (do 3 žlice na 1 l mase). Posebni fin priokus dobimo s Grand Marnierom ali z armanjakom (do 1 žlica/1 l mase). Sadnim sladoledom dodamo kirš ali maraskino.
■ Poseben okus dajo sladoledom tudi čokolada, kakav in kava.
■ Limonov sok blaži sladkost sladoledov, obenem pa jim daje specifično kiselkasto svežino in sadno aromo.
■ Preverjena zelišča/začimbe za sladolede so (abecedno): angelika, bazilika, cimet, janež, ingver, kardamom, meta, muškatni orešček, sivka in vanilija.
■ Skoraj vsak sladoled lahko izboljšamo s sesekljanimi oreški (lešniki, pistacije ipd.). Pa naj bodo sestavina sladoleda ali posip.

Nadomestek

Sladkor lahko nadomestimo z medom, ki pa vpliva na okus sladoleda. V tem primeru skodelico sladkorja nadomestimo s 3/4 skodelice medu.

Nasveti

■ Glavna vloga aparata za sladoled pri pripravi sladoleda je pospeševanje hlajenja zmesi, v zmes pa vnaša tudi zrak, zaradi katerega je sladoled bolj kremast, gladek in mehak. Pri pripravi sladoleda uporaba aparata za sladoled še ni jamstvo, da v sladoledu ne bo kristalov. Če v aparat nalijemo slabo zmes, dobimo kristale.
■ Kristalom v sladoledu se izognemo s pravilnim odnosom med sestavinami, z zgoščevanjem zmesi med kuhanjem ter s čim hitrejšim hlajenjem zmesi.
■ V rezervoar aparata za sladoled nalijemo ledeno slano vodo. Koncentracija soli naj bo 10 %, kar pomeni 100 gramov soli na 1 liter vode. Pri takšni koncentraciji soli voda ne zmrzne, kljub temu, da je ohlajena na - 18 °C.
■ Uživajmo najbolj zdrave domače sladolede na hitro (številne različice), sicer pa jih pripravljajmo z mlekom rastlinskega izvora, z naravnimi dodatki (sadje) in z rastlinskimi sladili.

Pojasnila

■ S celimi jajci ali rumenjaki domače sladolede zgoščamo na naravni način.
■ Sladoled nas v prvem hipu pri visokih poletnih temperaturah nekoliko ohladi. Že kmalu po zaužitju pa se naša telesna temperatura celo blago poviša.

Triki

■ Kristalov v sladoledu ne bo, če sladkor nadomestimo z invertnim sladkorjem.
■ Če masi za sadni sladoled dodamo malo fruktoze, poudarimo okus sadja.
Jedilni škrob v sladoledu nase veže odvečno tekočino, zato je sladoled bolj gost.

Različice

■ gl. Najboljši sladoled v Italiji; zamrznjeni jogurt (številne različice) ipd.
■ Med najbolj nevsakdanje sladolede prištevamo mešanico avokada, česna, graha in čilijev. Nevsakdanje, včasih bizarne mešanice (na primer iz kislih kumaric) pa niso več presenečenje.

Ideje

■ Sladoled vsebujejo tudi številne druge sladice; ■ Sladoled je obvezna sestavinah številnih znanih sladic, npr. banana split, breskev s sladoledom in malinovo omako (kupa Melba), hruška lepa Helena, omleta presenečenja ter številnih kasat, ledenih tort, ledenih bomb in sadnih kup.
■ gl. zamrznjeni jogurt (številne različice)
■ Sladoled je obvezna sestavina priljubljene ledene kave (številne različice).
■ Podobna sladica na vodni osnovi s sadjem je sorbet (številne različice).
■ gl. najboljše kombinacije sadja za sladoled na hitro (številne ideje)

Opombe

■ Z dodajanjem rumenjakov, beljakovega snega, želatine ali/in podobnega v sladoledu preprečimo kristaliziranje vode. 

Opozorila

■ Količine sladkorja ne zmanjšujemo, čeprav ni zdrav. Sladkor vplica na uspešno zamrzovanje sladoleda. Če je v sladoledu premalo sladkorja, ponavadi ni gladek, ampak zrnat. Če je sladkorja preveč, je oteženo zamrzovanje. 
■ Alkohol znižuje temperaturo zamrzovanja, zato močne alkoholne pijače masi za sladoled dodajamo v majhnih količinah.
■  Industrijski sladoledi vsebuje veliko škodljivega sladkorja, škodljivi sladkor, pogosto pa tudi škodljive hidrogenirane rastlinske maščobe, barvila, emulgatorje ipd.
■ Pogosto uživanje sladoleda lahko vpliva na prekomerno težo, povzroči prebavne motnje in botruje zobnim boleznim. Uživanje sladoleda lahko povzroči migrenski glavobol, ki se pojavi že po 20 sekundah.

Viri

številni različni viri 
© 2004-2020 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki