Prijava

Pica

Pica je svetovno znana italijanska specialiteta, najpogosteje iz kvašenega testa, premaza iz paradižnika in polubne zelenjavne, mesne, sirove, morske, sadne ali druge obloge. Pica mora biti okrogla, z dvignjenim robom, s premerom do največ 30 cm. Pic
02. september 2016
št. ogledov: 2090
Pica (pizza) je svetovno znana italijanska specialiteta iz kvašenega testa, paradižnikovega premaza in obloge, praviloma je pečena v krušni peči. Nekateri avtorji zapišejo, da je pica pravzaprav neke vrste pita. Združenje Associazione Verace Pizza Napoletana (angl., it.), ki si prizadeva za ohranitev klasičnih standardov pri pripravi pice, na svojem portalu zapiše nekaj navodil za pripravo prav napolitanske pice. Testo je lahko ugneteno le iz moke, olja, kvasa, vode in soli. Pica mora biti okrogla, z dvignjenim robom, s premerom do največ 30 cm. Testo gnetemo ročno, a pazimo, da ga pretirano ne segrejemo. Pico pečemo neposredno na dnu krušne peči, v kateri kurimo le kakovosten les, temperatura pa je vsaj 400 °C. Pečena je v dveh minutah, jajce pa na pravo pico ne sodi.
Pice peče picopek (pizzaiolo), pekovski mojster, ki pico pripravlja izključno v krušni peči, segreti že nekaj ur pred pečenjem. Prvo italijansko picerijo, Antica Pizzeria Port’Alba (video) so odprli davnega leta 1830 v Neaplju. Deluje še danes, a je med obiskovalci slabše ocenjena; gl. spletne povezave. V italijanski kulinarični literaturi pice pred letom 1950 ne omenjajo.

Izboljšanje

Pica, pečena v električni pečici, je boljši približek tradicionalni pici iz krušne peči, če jo spečemo na predogreti glineni ali marmornati plošči.

Različice

■ gl. testo za pico (številne različice)

Ideje

gl. kvas (številne ideje); moka (številne ideje

Opozorila

Belo moko uvrščamo med najbolj škodljiva živila.

Zanimivosti

■ Pice so pekli že stari Grki in Rimljani, jed pa domnevno izvira iz Armenije.
■ Italijani so jo svetu predstavili kot svojo tipično jed. Pico Margerito. Neapeljski pek Raffaele Esposito (1851–1926) jo je spekel leta 1889 za kralja Umberta in kraljico Margherito; po slednji jo je tudi poimenovano. Domoljubni ton ji je dodal z rdečim paradižnikom, belo mocarelo in zeleno baziliko oz. z barvami italijanske zastave.
Parma je prva slovenska (in tedaj jugoslovanska) picerija, odprli pa so jo leta 1973 v pasaži ljubljanskega Maximarketa.
■ Američani dnevno v povprečju pojedo toliko pic, da bi lahko z njimi prekrili površino 728 arov. (2004)

Viri

številni različni viri

Sletne povezave

■ skoraj vse o pici (Wikipedia)
zgodovina pice (Wikipedia)
10 najboljših italijanskih picerij (Condé Nast Traveler)
5 najboljših neapeljskih picerij (Food & Drink)
 


© 2004-2020 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki