(VIDEO) Slana ali sladka (pred)jed iz ražvrkljanih jajc z različnimi dodatki. Bodisi z živili ali z zelišči ali/in z začimbami.
Omleta je slana ali sladka jed z razžvrkljanimi jajci in drugimi sestavinami, pečenimi v ponvi. Omleto lahko nadenemo in/ali prepognemo, neredko pa jo tudi obložimo in oblijemo z malo omake. Kulinarično omlete uvrščamo med jajčne (pred)jedi, redkeje jih uporabimo tudi kot jušni vložek. Osnovna omleta je
preprosta omleta, sicer pa se omlete razlikujejo predvsem po sestavinah oziroma nadevu. Po načinu priprave omlete dandanes delimo v dve glavni skupini:
■
Nadevane omlete so tiste, pri katerih ločeno pripravimo jajčno omleto, posebej pa nadev, s katerim nadenemo pečeno omleto, preden jo prepognemo. Mednje uvrščamo tudi omlete, pri katerih nadev stresemo na jajca ali na (deloma) pečeno omleto v ponvi. Te omlete lahko prepognemo ali narežemo, bolj izjema pa so drugi načini, na primer zvijanje; gl.
koriandrova omleta z bučkinimi rezanci.
Najboljša slana omleta je jajčna omleta po francosko. Z več kot 2,67 milijona ogledov VIDEA.
■
Mešane omlete so tiste, pri katerih sestavine, najpogosteje zelišča ali/in zelenjavo, rahlo razžvrkljamo skupaj z jajci še pred pečenjem.K tema dvema skupina v klasični francoski kuhinji prištevajo še:
■
garnirane omlete, pri katerih z delom obloge garniramo že nadevane omlete.
■
Ploščate omlete, pri katerih so jajca najpogosteje vezivo med ostalimi, prevladujočimi sestavinami. Sestavine ponavadi (delno) prepražimo v ponvi, potem pa jih zalijemo z razžvrkljanimi jajci, lahko z dodatki. Te omlete spečemo po obeh straneh, včasih pa jih postrežemo tako, da zložimo eno vrh druge, vmes pa jih nadevamo. Pred serviranjem jih navadno razrežemo, lahko pa jih tudi garniramo. Med ploščate omlete prištevamo tudi španske
tortilje (gl.
opombe) in italijanske
fritate (v slovenski Istri znane kot
frtalje), pri katerih jajc med pečenjem ne mešamo, ampak jih pečemo počasi, da se rahlo napihnejo. Na ta način dobimo mehko, vlažno jed. Dobro omleto pripravimo v kakovostni ponvi in s pravšnjo količino masla za pečenje; gl. tudi
nasveti. V ponvi s premerom 22-25 centimetrov pripravimo omleto iz 4-6 jajc.
Priprava
■ NADEVANA ali MEŠANA OMLETA. Jajca s pomočjo dveh vilic blago razžvrkljamo, redkeje z drugimi sestavinami, na primer s sesekljanimi zelišči. Ponev pristavimo in segrejemo do stopnje, ko kapljice vode, ki jih spustimo vanjo,
zaplešejo. Dodamo maslo, ki ga stopimo, potem pa nanj zlijemo jajčno zmes. Ko jajca ob robovih nekoliko zakrknejo, mešanico z roba s pomočjo vilic potiskamo proti sredini. Mojstri to počnejo brez dodatnega pribora, le s nagibanjem/potresanjem ponve, pri čemer se tekoča sredica hkrati zliva proti robu ponve. Ko je omleta spodaj zlato rjavkasta, po vrhu pa še blago tekoča, je gotova. Na sredo stresemo sesetavine po receptu, omleto prepognemo in odstavimo. Z nagibom ponve omogočimo, da omleta iz ponve zdrsne na tople krožnik.
■ PLOŠČATA OMLETA
. Jajca s pomočjo dveh vilic blago razžvrkljamo. Primešamo jim druge sestavine po receptu. Ponev pristavimo in segrejemo do stopnje, ko kapljice vode, ki jih spustimo vanjo,
zaplešejo. Dodamo maslo, ki ga stopimo, potem pa nanj zlijemo pripravljeno zmes. Z vilicami previdno mešamo, da se začne strjevati. Ob robu jo občasno dvignemo, da se tekoča zmes zliva na dno. Med občasnim mešanjem pečemo 30 do 45 sekund, da spodaj rahlo porjavi, zgoraj pa se skoraj strdi. Odstavimo in pustimo, da nam omleta iz ponve zdrsne na segret krožnik. Potem jo iz krožnika v ponev zvrnemo na drugo stran, po kateri jo prav tako zlato rjavo spečemo. Tik pred koncem pečenja omleto začinimo.
■ SLADKA OMLETA
. Najpogosteje jo pripravimo tako, da rumenjake in sladkor penasto umešamo, potem pa previdno primešamo trd beljakov sneg. V ponvi penasto segrejemo maslo, na katerega zdevamo pripravljeno zmes. Za približno 5 minut potisnemo v pečico, segreto na 175 °C, da omleta blago porjavi. Omleto nato nadenemo in prepognemo, lahko jo tudi flambiramo, nazadnje pa jo potresemo s s sladkorjem v prahu.
Serviranje
■ Omleto ponudimo za zajtrk, malico ali kot glavni obrok; gl.
opombe.
■ Kadar pripravljamo omleto z delikatesnimi sestavinami (škampi, beluševi vršički ipd), prepognjeno omleto po vrhu zarežemo. V zarezo potisnemo del nadeva, na primer škampov repek ali kakšen belušev vršiček, da je nadev prepoznaven že na prvi pogled.
■ Omleto vedno ponudimo zelo vročo. Zato za večje število oseb v večih ponvah pečemo več omlet hkrati.
Nadomestek
Maslo za pečenje omlete v sodobni kuhinji lahko nadomestimo/kombiniramo z
ekstra deviškimi olji.
Začinjanje
gl.
izboljšanje
Izboljšanje
■ Skupaj z jajci lahko razžvrkljamo/stepemo 1 do 2 žlici sladke smetane.
■ Če poznamo zelišča in začimbe oziroma njihovo kombiniranje, ujemanje s posameznimi živili in čas dodajanja, lahko skoraj vsako omleto še izboljšamo. Če zelišč ne poznamo tako podrobno, se o posameznih lastnostih poučimo v Gurmanovem leksikonu.
■ Omleto tik pred serviranjem premažemo s koščkom masla, da se sveti in je okusnejša. Ali pa jo pokapljamo s počasi stopljenim maslom.
■ gl.
nadomestek
Nasveti
■ Osnovno vodilo pri pripravi jajčne omlete je: preprosto. Nadev je le dodatek, ki pa ne sme zatreti nežnega okusa jajc.
■ Jajca skupaj s soljo in sveže mletim poprom stepemo/razžvrkljamo tik pred pečenjem. Večina sodobnih virov svetuje, da omleto začinimo tik pred koncem pečenja oziroma pred serviranjem. Na ta način ohranimo naravno teksturo jajčne mešanice, saj sol zrahlja jajčne beljakovine
■ Če omlete pripravljamo pogosteje, imejmo zanje posebno ponev. Ko je omleta pečena, ponev le temeljito obrišemo s kuhinjsko papirnato brisačo. Nikoli je ne pomivamo s pralnimi sredstvi.
■ Jajca nalijemo v ponev, ko se maslo stopi in je tik pred tem, da začne spreminjati barvo. Na sredo potresemo nadev. Jajca lahko ob robu nežno dvigujemo z vilicami ali s
paleto, da se tekoči del preliva proti sredini ali pa tekoči del jajc po ponvi razlivamo z nagibanjem ponve. Lahko si pomagamo tudi tako, da zakrknjeno jajčno zmes z roba ponve s pomočjo vilic nežno vlečemo proti sredini ponve.
■ Pečeno omleto pustimo, da iz ponve spolzi na topel krožnik, nikakor na vročega, da se pečenje ne nadaljuje.
■ Omleto ponudimo za zajtrk, za malico ali (s solato) kot lahko samostojno jed, a vedno neposredno iz ponve. Zato omlete za več oseb vedno pečemo v več ponvah hkrati.
Pojasnila
■ Jajca delimo po velikosti oz. po masi na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
■ Jajca iz baterijske reje so najcenejša, znesejo pa jih kokoši, ki so neusmiljeno zaprte v kletke s površino najmanj 550 do 750 cm2 (13 do 18 kokoši na 1 m2). Jajca trgovskih blagovnih znamk so iz te reje. Jajca iz hlevske (talne) reje znesejo kokoši, ki se prosto gibljejo v hlevu (9 kokoši na 1 m2). Ta reja je za kokoši prijaznejša. Jajca iz proste reje znesejo kokoši, ki se prosto gibljejo v hlevu, ki ima odprtine, skozi katere imajo kokoši prost izhod na pašnik. Na kvadratnem metru uporabne površine ne sme biti več kot 9 kokoši. Ekološka reja kokoši: kokoši imajo podobne razmere kot pri prosti reji. Razlika pa je v tem, da lahko kokoši hranijo samo z bio-krmo, pa tudi pašnik mora biti urejen skladno z ekološkim načinom kmetovanja.
Različice
■
Preprosta omleta je najpogosteje osnova za klasično omleto. Če imamo nekaj osnovnih znanj in veliko kreativne domišljije, lahko številne različice omlet kreiramo kar sami. S sestavinami, ki jih imamo na voljo.
■Omletam zelo podobna jed so španske tortilje (ne mešajmo jih z mehiškimi tortiljami), in italijanske fritate.
■ Omleta dobi drugačen okus, če maslo počasi segrejemo (gl. priprava) do
lešnikove barve, potem pa pripravo nadaljujemo po receptu.
■ Sladka različica omlet so biskvitne omlete ali
spenjene omlete (fr. omelettes soufflées), ki so po videzu nekje med ploščatimi omletami in narastki.
■ gl.
opombe
Ideje
Jajca najbolje kombiniramo z naslednjimi živili/jedmi (abecedno): beluši; čebula; gobe*; gomoljike/tartufi*; holandska omaka; kapre; kaviar; kislica*; krompir; losos, prekajen; maslo; mavrah; paprika, zelena; paradižnik; parmezan; piščančja jetrca; rakovica; sardon; sir*; slanina; smetana; šalotka; škamp; špinača; vodna kreša;
zelenjavni ragu po provansalsko, ratatouille.
Opombe
■ Mit o jajcih kot
holesterolski bombi je ovržen. V enem rumenjaku je približno 240 miligramov holesterola. Vendar je danes že dokazano, da nam je s hrano zaužiti
holesterol manj škodljiv kot tisti, ki ga proizvedejo jetra iz
nasičenih maščobnih kislin. Ob pravilni prehrani in redni telesni dejavnosti lahko zaužijemo do 2 jajci dnevno, sicer pa 1, pri čemer pa upoštevamo tudi jedi, ki jih vsebujejo. Gl. opozorila.
■ Osnova vsake jajčne omlete so jajca, nadev pa je le spremljava in ga je v primerjavi z jajci opazno manj. Nadev položimo na sredo omlete, tako da med uživanjem v dveh različnih teksturah in okusih vedno najprej zaznamo okus svežih jajc in masla, nazadnje pa še nadeva.
■ Omleta je hranljiva, hitro pripravljena jed za zajtrk, malico, toplo predjed ali glavno jed. Če jo ponudimo kot manjši obrok, vzamemo 1 do 2 jajci na osebo, za glavno jed pa vzamemo 2 do 3 jajca.
Opozorila
■ Uživanje jajc odsvetujejo ljudem, ki so nanje alergični, ljudem z zelo visoko ravnijo holesterola in žolčnim bolnikom (dovoljen je beljak). Pri starejših velja omejitev uživanja jajc: do 2 jajci tedensko. Gl. tudi
opombe.
■ Pri omletah ne pretiravajmo z dodatki. V jedi mora prevladati okus svežih jajc.
■ Najpogostejši napaki pri pripravi jajčne omlete: preveč nadeva in predolgo pečenje.
■ Omleta s premočno razžvrkljanimi jajci se med pečenjem trga.
■ Prehitro spečena omleta je žilava, predolgo pečena pa je skrčena, upadla in suha.
■ Razlika v ceni primerljivih jajc je med posameznimi trgovci skoraj 69 %. Najcenejša so v Leclercu, najdražja pa v Sparu. Še za 45 % so jajca dražja (od najdražjih v trgovinah) na ljubljanski tržnici. (revija VIP, april, 2014)
Zdravilni učinki
(domnevni) Jajca so biološko polnovredna hrana z veliko prehransko vrednostjo. So popoln izdelek narave, saj vsebujejo vse hranilne snovi, ki jih potrebujemo oziroma jih potrebuje za svoj normalni razvoj razvijajoči se zarodek; gl. tudi
opombe,
opozorila.
Zanimivosti
■ Ime
omleta izvira iz francoske besede
omelette. Pri njenem izvoru pa si etimologi niso edini. Po nekaterih virih izhaja iz francoske besede
lamelle, ki spominja na nekaj tankega in okroglega. Po drugih virih izhaja iz klasične starorimske jedi
ova mellita - razžvrkljana jajca z medom.
■ V 17. stoletju je bila ena najbolj priljubljenih omlet
omelette de curé (fr.), s krapovimi ikrami in tunino.
■ Pri nas so največjo omleto (fritaljo) pripravil Miro in Smilja Tomšič, gostinca iz Pomjana nad Koprom, in njuna prijatelja, Janez in Tanja Koprivec. Zanjo so porabili 2004 jajca, 15 kilogramov suhih mesnin in 25 kilogramov divjih belušev. (2004)
■ Najdražja omleta na svetu je omleta z jastogom in kaviarjem, ki jo pripravljajo v
restavraciji Norma’s v luksuznem newyorškem
hotelu Le Park Meridien. Stane 1.000 ameriških dolarjev.
Viri
številni različni viri
Spletne povezave
■ več kot
600 slanih in sladkih omlet (angl.)
■ več kot
200 receptov za omlete (angl.)
■ omleta
za telebane (angl.)
■ številni
recepti za omlete (fr.)
■ številne kuharske
knjige o omletah (angl.; Amazon)
Priprava klasične jajčne omlete