Obara je gostejša, juhi podobna jed iz mesa in zelenjave; je blago začinjena in pogosto okisana. Pri nas pravijo obari iz belega mesa
ajmoht in
žgvacet (gl. tudi
opombe), najbolj priljubljeni pa sta
piščančja obara in
telečja obara.
Serviranje
Obaro postrežemo z
ajdovimi žganci ali drugimi žganci, z
vodnimi žličniki (zakuhamo jih lahko neposredno v obaro), s širokimi rezanci in podobnim.
Pojasnila
Pavle Hafner piše (Ta dobra stara kuhinja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1982), da sta obara in ajmoht dve sicer podobni, a vendarle različni jedi. Za obaro nekatere sestavine najprej
prepražimo, za
ajmoht pa jih ne pražimo, ampak jih že na začetku pristavimo v tekočini, zapisani v receptu.
Različice
Opombe
Žgvacet poimenujejo obaro tudi v hrvaški Istri.
Zdravilni učinki
Kiselkaste obare sodijo med preizkušene jedi, ki pomagajo v boju zoper alkoholnega
mačka.
Opozorila
V sodobni kuhinji se izogibamo pripravi in uporabi nezdravega prežganja. Kjer je le mogoče, ga nadomestimo z na hitro prepraženo moko ali z legirjem.
Zanimivosti
■ V stari slovenski kuhinji je bila obara slavnostna jed, ki so jo postregli ob nedeljah, za praznike in na ženitovanjskih kosilih. Priljubljene so bile tudi obara s potočnimi raki, polšja obara, vidrina obara in žabja obara.
■ Divjačinske obare so včasih zgoščali tudi divjačinsko ali prašičjo krvjo.
Viri
številni različni viri
