Gurman.eu - EU web awards finalist
Uporabnik Išči
    IŠČI PODROBNO

    Bazilika

    Bazilika je aromatična rastlina in posebno priljubljeno kuhinjsko zelišče.
    06. junij 2009
    št. ogledov: 13329
    Bazilika je aromatična, do 50 cm visoka rastlina, katere lističe in cvetne vršičke uporabljamo kot kuhinjsko zelišče. V Sredozemlju sodi med najpomembnejša, še posebno v Italiji. Sorte se med seboj razlikujemo po višini (nižje so aromatičnejše), barvi, velikosti lističev ter po vonju in okusu. Poznamo nad 60 vrst bazilike, ki jih po botaničnih lastnostih v osnovi delimo na indijske in azijske ter na evropsko sredozemske sorte.

    Bazilike se barvno razlikujejo od svetlo zelenih do temno rdečih z vijoličnim pridihom. Z lističi, ki so lahko zelo drobni ali dolgi celo do 5 cm. Bazilika po vonju spominja na janež, cimet, meto, limonino lupinico, piment ali klinčke, po okusu pa je pikantna in blago sladkasta.

    Navadna bazilika (Ocimum basilicum) vsebuje linalol, ki v pretežni meri definira njen vonj, poleg tega še nekaj metilhavikola in malo evgenola. Je svežega, rahlo sladkastega okusa in hladne, pikantne arome, ki nekoliko spominja na klinčke in meto. Podoben okus imajo tudi škrlatna, grška (Ocimum basilicum var. minimum) in solatna bazilika ter Purple Ruffles. Azijske sorte bazilike (gl. sorte) so številne kakor evropske. Po vonju in okusu se precej razlikujejo, saj imajo drugačno sestavo eteričnih olj. Največ vsebujejo metilhavikola, nekaj evgenola in zelo malo kafre.

    Gojenje

    Skoraj vse bazilike so nežne enoletnice – eno od izjem, trajnico African Blue, je mogoče kupiti tudi pri nas –, ki jih doma lahko vzgojimo iz semen. Najbolje uspeva v rodovitnih, dobro odcednih tleh, na sončnem in zavetnem delu vrta. V hladnejših predelih lepo uspeva na okenski polici. Stebelne in cvetne vršičke redno odstranjujemo, da zavremo cvetenje in spodbudimo košato rast.

    Sorte

    AZIJSKE SORTE

    Nabiranje

    Baziliko praviloma nabiramo do prve zmrzali. Najizrazitejšo aromo imajo tik pred cvetenjem mladi lističi pri vrhu rastline (vršički).

    Nakup

    Pri nakupu se izognemo šopkom s počrnelimi ali/in s povešenimi lističi. Aromatičnejše so nizke sorte z manj listi.

    Shranjevanje

    ■ Vejice ovijemo v vlažno papirnato kuhinjsko brisačo. 2-3 dni jih lahko hranimo v hladilnikovem predalu za zelenjavo. Baziliko lahko podobno hranimo tudi v plastični vrečki. Tajsko baziliko lahko hranimo 5-6 dni.
    ■ Bazilikine lističe lahko shranimo v steklenih kozarcih. Posamezne plasti potresemo s soljo, ki baziliki ohrani privlačno barvo. Nato baziliko prelijemo z (ekstra deviškim) olivnim oljem. Tako jo lahko hranimo vso zimo. V olju hranimo tudi baziliko v obliki pesta.
    ■ Bazilikine lističe sesekljamo skupaj s soljo. S sesekljanimi nadenemo posodice za pripravo ledenih kock, prilijemo malo vode in zamrznemo. Zamrznjene kocke predenemo v plastično vrečko in jih hranimo v zamrzovalniku.
    ■ Bazilikine lističe lahko posušimo, za odišavljanje pa uporabljamo cele, zdrobljene ali mlete. Posušene lističe hranimo v nepredušno zaprtih temnih posodicah v temnem prostoru. Posušena bazilika ima izrazitejšo aromo, manjka pa ji za baziliko značilna svežina. Nekoliko večji ščepec posušene ustreza žlici sveže.

    Predpriprava

    Jedem dodajamo cele lističe, lahko pa jih tudi natrgamo, zrežemo na rezance (gl. opozorila) ali sesekljamo. Sveže lističe (se)sekljamo skupaj z malo soli, ki baziliki ohrani privlačno barvo.

    Odišavljanje

    ■ Z baziliko najbolje* odišavljamo (abecedno): bučke, čebulo, jagnjetino, jajca, jajčevce, jetrca, juhe (zlasti zelenjavne), kis, krompir, lupinarje (zlasti rakovice, škampe), olivno olje, omake za testenine, papriko, paradižnike*, pice, piščance, race, ribe, sire (zlasti mocarelo, parmezan), svinjino, teletino, zajce, zeleno solato (zlasti regrat, rukolo), zelenjavo (zlasti sredozemsko) in želvjo juho.
    Z baziliko lahko odišavljamo tudi gobje jedi (bazilika je nadomestek za peteršilj), (mlado) koruzo, pečenke iz sesekljanega mesa, ribje zavrelice, riževe jedi, solate (zlasti paradižnikov, kumarične; baziliko na solato natrgamo tik pred serviranjem, da kisle sestavine solatnega preliva ne uničijo njene žlahtne arome), prikuhe (paradižnik, kumare, krompir, jajčevci, bučke, grah, stročji fižol, zrezke (telečje, jagnječje; pred pečenjem jih mariniramo v olju, baziliki in česnu) ipd. Pri zelenjavi se odlično dopolnjuje s poprom, peteršiljem in česnom ali s poprom, pehtranom in koprom; gl. tudi kombiniranje).
    ■ Med številnimi vrstami bazilike lahko izbiramo rastline različnih barv, različnega vonja in z različno močnim okusom. Jedem jo dodajamo nekaj minut (različni viri svetujejo 5-10) pred koncem priprave. S svežo baziliko tik pred serviranjem pogosto potresemo surove ali že pripravljene jedi. Nekateri viri predlagajo, da jedi nekaj bazilike za okus dodamo na začetku priprave. Drugi del, za vonj, pa dodamo po končanem kuhanju.
    ■ Z baziliko pripravljamo svetovno znani hladni bazilikini omaki, italijanski pesto in francoski pistou. V številnih različicah.
    ■ Bazilika je nepogrešljiva pri pripravi paradižnika, zlasti paradižnikovih solat in paradižnikovih omak. Zelo pogosto jo dodajamo tudi testeninam, jajčnim jedem in solatam.
    ■ Z baziliko odišavljamo nadeve za pečenega piščanca. V skodelici zmešamo zmehčano maslo, sesekljana baziliko in česen, drobno naribano limonino lupino in malo drobtin. Z mešanico pod kožo natremo celega piščanca ali kose.
    ■ Bazilikin polni okus je zelo izrazit na opečenih kruhkih, obloženih s paradižnikom in potresenih z lističi.
    ■ Z baziliko pripravljamo bazilikin kis (s škrlatno baziliko dosežemo privlačno rožnato barvo) in bazilikino olje. Z njenim eteričnim oljem odišavljamo nekatere alkoholne pijače (chartreuse).
    ■ Ocvrti bazilikini lističi imajo prav poseben okus in so pika na i vsake jedi.
    ■ Bazilikine cvetne popke dodajamo solatam.

    Kombiniranje

    Bazilika najbolje kombiniramo z (abecedno): čebulo, česnom, drobnjakom, kaprami, koriandrom, majaronom, meto, origanom, peteršiljem, poprom, rožmarinom in timijanom. Dobro se ujame tudi s pehtranom ali/in s koprom. Po nekaterih virih tudi z lovorovim listom, origanom, timijanom ali/in z žafranom.
    ■ V zelenjavnih prikuhah jo kombiniramo s poprom, peteršiljem in česnom ali s poprom, pehtranom in koprom.
    ■ Pri ribah notranjost natremo z mešanico bazilike, limoninega soka in soli.

    Ideje

    ■ Skoraj praviloma vse paradižnikove jedi vsebujejo tudi baziliko.

    Ideje

    Nasveti

    Zelena zelišča, še posebej baziliko, sekljamo skupaj z malo soli. Ta jim ohrani naravno, privlačno zeleno barvo.

    Opozorila

    Če bazilike ne natrgamo, ampak jo režemo z nožem, hitro počrni.

    Zanimivosti

    ■ Bazilikina domovina sta Irak in Indija (ponekod je bila sveta rastlina), kjer uspeva kot trajnica. Sodi med najstarejše rastline; njene ostanke so našli v grobnicah egipčanskih piramid. Stari Rimljani so baziliko cenili kot zdravilno, okrasno in začimbno rastlino, Plinij pa še posebej kot afrodiziak.
    ■ Bazilika je v Italiji simbolizirala ljubezen; cvetlični lonček z baziliko na dekletovem oknu je za njenega fanta pomenil, da ga pričakuje. V Romuniji je pomenilo, da se je fant zaročil, če je od dekleta sprejel vejico bazilike. Bazilika je v Grčiji je simbolizirala sovraštvo.

    Zdravilni učinki

    (domnevni)
    ■ Bazilika vzbuja tek, pospešuje prebavo ter lajša napetost.
    ■ Bazilikin čaj blaži kašelj, grgramo pa ga proti bolečinam v grlu in proti hripavosti.

    Viri

    ■ prevedeno in dopolnjeno geslo bazilika (navadna bazilika, bajželj, bažiljka, bažilka, bosiljek, bražiljka)
    ■ številni različni viri
     


    © 2004-2023 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    Odstrani