Prijava

Velika noč

Praznik pomladi ter največji in najstarejši krščanski praznik - Jagnjetina, šunka, prata, pirhi, potice, pletenice in druge dobrote - Datum praznovanja določa lunin koledar
Foto: Hallam
04. april 2007
št. ogledov: 14087

Velika noč ke največji in najstarejši krščanski praznik. Ime se nanaša na noč z velike sobote na veliko nedeljo, ko naj bi Kristus z vstajenjem rešil svet. Tradicija praznovanja tega pomladnega praznika, ki ni izvirno krščanski, sega v 4. st. Zanimivo je, da datum praznovanja določa lunin koledar. Veliko noč verniki praznujejo vsako leto na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. V tem času slavijo slovo od zime, turobnega razpoloženja, temnih in debelih oblačil ter dolgočasne (pre)hrane. Istočasno se veselijo pomladi, prebujajoče narave ter na sploh obdobja, ko se življenje raja in raste. 
Na veliko soboto je za vernike skoraj povsod po Sloveniji blagoslov velikonočnega žegna. Opis slednjega je znan že iz 17. st., kakor ga je podal Valvasor. Pri žegnu imajo vse sestavine simbolični pomen: kos mesa oziroma šunke predstavlja Kristusovo telo, hren žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, potica pa spominja na trnovo krono. Velikonočna jajca ali pirhi v krščanski ikonografiji simbolizirajo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Pa tudi kaplje Kristusove krvi. Jajce simbolizira tudi zavetje, materino krilo in/ali varnost.

Ideje

Pojasnila

Najstarejša slovenska velikonočna jed je aleluja.

Zanimivosti

■  Na velikonočno nedeljo naj bi se oblekli v nova oblačila. Če pri hiši ni denarja, naj bodo nove vsaj nogavice.
■  Jerbas z velikonočnimi dobro tami je svojčas k žegnanju nesla najstarejša, še neomožena hči.

Viri

številni različni viri
 


© 2004-2021 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki