Agar (tudi agaragar,
agar-agar, japonska želatina) je rumenkasto bela želatinasta snov, ki jo pridobivajo z
ekstrakcijo nekaterih
morskih alg, na primer
Gellidiwn in
Glacilaria. Kuhanim algam najprej odvzamejo vodo, potem jih zmrznjene, posušijo in pogosto tudi zmeljejo.
Nakup
Agar je naprodaj v trgovinah in lekarnah v prahu, palčkah in koščkih.
Priprava
■ Agar razpustimo v vroči vodi. Če ni navodila za pripravo, poskusimo najprej z zravnano žlico agarjevega prahu na pol litra vode. Če ne dobimo potrebne želatinaste gostote, agar previdno dodajamo, dokler ne ugotovimo, da se strjuje.
■ Agarjev prah namočimo v tekočino, naj bo to voda,
jušna osnova ali kaj drugega. Tekočino zavremo. Medtem ko se prah topi, neprestano mešamo. Dodamo še druge sestavine po receptu, odstavimo in ohladimo.
Uporaba
■ V Aziji agar že od nekdaj uporabljajo za
juhe in za izdelavo želatinastih slaščic, tudi za zgoščevanje
džemov, marmelad in
želejev. ■ V
japonski kuhinji mu rečejo
kanten in z njegovo pomočjo delajo zelo čvrste strjenke za okras: listke, sadje, pecivo itd. Iz kantena izdelujejo tudi ponarejena
lastovičja gnezda.
Nadomestek
Agar lahko nadomestimo z nevtralno
želatino.
Zdravilni učinki
Agar je bogat z
jodom, kalcijem, železom in drugimi
hranilnimi snovmi. Nima
kalorij, saj je za človeški organizem neprebavljiv.
Opozorila
■ Agarja ne smemo kuhati s
kislino, ker se
sesiri; šele ko je želatina pripravljena, dodamo kislino in odstavimo. Agar zato ni primeren za uporabo z živili, ki vsebujejo
sadno ali
vinsko kislino (špinača, rabarbara, blitva, kislica, čokolada, pravi čaj itd.).
■ Kdor trpi za
driskami ali ima pogosto tekoče blato, naj agar uživa zelo previdno.
Viri
■ Kuharska enciklopedija, Novak, Bogdan; Lenarčič, Simon, Modrijan založba, Ljubljana 2009
■ drugi viri
Sletne povezave
■ spletni nakup
Modrijan založba, Ljubljana
■
Bogdan, Novak (Wikipedija)
■ Kuharska enciklopedija
