Regrat

skupina cvetočih rastlin, z značilnimi nazobčanimi listi ter živo rumenimi cvetovi, ki rastejo po evropskih travnikih, parkih in vinogradih.  
V kuhinji ga uporabljamo kot solato ali (listnato) zelenjavo. Najpogosteje nabiramo navadni regrat (lat. Taraxacum officinale), ki ga pri nas običajno nabiramo od konca marca do srede aprila.

Nabiranje - nakup

■  Nabiramo mlade, nežne poganjke, ki jih odrežemo tik nad korenino, da lističi ostanejo v šopku. Starejši regrat, zlasti po cvetenju, je grenak in v kuhinji neuporaben.
■  Kupujemo mlad, majhen in očiščen regrat.

Shranjevanje

Za shranjevanje ni primeren.
Izjemoma lahko sveže nabranega, očiščenega, opranega in temeljito odcejenega do 12 ur hranimo v škatli in hladilnikovem predalu za zelenjavo.
Hranimo pa lahko regratove korenine, ki jih izkopljemo jeseni ali spomladi. Očiščene posušimo in uporabljam kot dodatek čajem in zelenjavnim juham.

Sestavine

(100 g surovega) - 189 kJ; 3 g proteinov, 9 g ogljikovih hidratov, 76 mg natrija; vitamini A (in provitamin beta karoten), B1, B2 in C.

Predpriprava

Regrat temeljito očistimo, operemo in odcedimo. priprava -

Uporaba

■  gl. omleta z regratom; pikanten regrat s krompirjem; regrat in olive v solati; regratova rižota; regratovi njoki; regratovi popki v kisu; regratov med; regratov pesto; regratov pesto II; regratov sirup; regrat po Gurmanovo; regrat po kraško; regrat s korenčkom in koromačem; regrat s krompirjem; regrat s krompirjem in fižolom; regrat s slanino; regrat s trdo kuhanim jajcem; regrat v solati; regrat z gosjimi jetri; regrat z ocvirki; regrat z opečenimi kruhovimi kockami itd.
■ Največkrat uživamo presnega v solati; nežne notranje lističe mešamo z različnimi listnatimi solatami, z njimi pripravljamo regratovo juho, dodajamo pa jih tudi zeliščnim omakam in mesu z žara. Odličen je regratov pesto.
Mlad, blanširan regrat dušimo za prilogo, pripravljamo ga lahko tudi po receptih za špinačo. Z regratom pripravljamo rižote, narastke in številne druge jedi.
■ Z regratovimi popki pripravljamo omleto, kot okras pa jih varčno dodajamo tudi različnim solatam. Popke tudi vlagamo in uporabljamo podobno kot kapre; gl. vloženi regratovi popki.
■  Razdrobljene rumene regratove cvetove potresamo po različnih solatah (npr. listnatih, krompirjevih, jajčnih), po avokadu in v smetanovo omako za na testenine.
■  Belo regratovo koreniko pečemo v pečici, dušimo ali sušimo; gl. shranjevanje 

Začinjanje

Praviloma ga začinjamo le s soljo, sveže mletim belim poprom in limoninim sokom.

Kombiniranje

Lepo ga kombiniramo s poširanim, mehko ali trdo kuhanim jajcem, s krompirjem, s šampinjoni, z drugimi listnatimi solatami, s (prepraženo) slanino, z ocvirki, orehi, s sladko smetano, sirom ipd. 

Serviranje

gl. posamezne jedi

Triki

Če je regrat za odtenek pregrenak, ga blanširamo, lahko pa mu dodamo tudi sladko smetano.

Opozorila

■  Teoretično naj bi regrat nabirali daleč stran od prometnic in najmanj 3 tedne po zadnjem gnojenju z umetnimi gnojili. Težka bo, ne? V vsakem primeru pa ne varčujmo z vodo pri pranju!
■  Regrat postane po cvetenju (pre)grenak.

Pojasnila

Mladi listi so kuhani, takoj ko se sesedejo. Trdi, ko se zmehčajo.

Zanimivosti

■  Stari Grki so ga cenili kot zdravilo proti očesni bolezni taraxis. Od tod tudi regratovo latinsko ime.
■  V Slovenski kuharici (tretji pomnoženi natis, Pleiweis, Magdalena, založil H. Ničman, Ljubljana 1890) najdemo recept za pripravo kuhanega regrata.
■  Regrat ponekod gojijo. 

Zdravilni učinki

(domnevni)
Regratovi listi in korenine vsebuje veliko železa, vitaminov in beta karotena, pa zanemarljivo malo kalorij. Regrat vzbuja tek in pospešuje prebavo.

Opombe

Kilogram presnega regrata se po kuhanju zreducira na 750 gramov.

Viri

številni različni viri 

Spletne povezave

■  regrat v solati in še nekaj receptov (angl.)
■  zdravilna (upo)raba regrata (angl.)
■  recept za regratovo vino (angl.)
■  knjiga dandelion wine (regratovo vino) (angl.)