Čemaž je ena najbolj okusnih, najbolj uporabnih, najbolj zdravih in najcenejših užitnih divjih rastlin. Nabiramo ga od marca do junija v (deloma) senčnih, vlažnih hrastovih, bukovih in gabrovih gozdovih.
Čemaž (Allium ursinum) je ena najbolj okusnih, najbolj uporabnih in najbolj zdravih užitnih divjih rastlin. Od marca do junija raste v (deloma) senčnih, vlažnih hrastovih, bukovih in gabrovih gozdovih. Pri nas ga najdemo skoraj povsod, užitni pa so listi, čebulice, cvetovi in plodovi. Rastlina, ki močno diši po
česnu, zraste 10–40 cm visoko. Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa suličasti in temneje zeleni. Snežno belo se razcveti maja in junija, podolgovata čebulica pa je obdana z belo prozorno kožico. Cvetovi imajo močnejšo aromo, stari listi pa šibkejšo.
Uporabna je cela rastlina: čebulica, listi, popek in cvet, najpogosteje pa vendarle pripravljamo liste. Čemaž je primeren za ozimnico: lahko ga zamrznemo, (sesekljanega z malo soli) namočimo v
olje ali pa pripravimo slasten
čemažev pesto ali
čemaževo maslo ipd.
V izogib mogoči zamenjavi s strupenimi rastlinami gl. opozorila.
Shranjevanje
gl.
Kako shranimo čemaž za ozimnico
Sajenje
Čemaž lahko posadimo v senčnem delu domačega vrta, pod drevesi in grmičevjem. Tako imamo vedno pri roki svežega. Rast moramo nadzorovati, saj so čebulice močne, rastlina pa se hitro razraste.
Nadomestek
Čemaž lahko pripravljamo tudi po receptih za
špinačo ali
blitvo.
Izboljšanje
gl.
opombe
Čemaž je v kuhinji uporaben v celoti: listi, čebulice, popki in cvetovi
Priprava
■ Najpogosteje uživamo liste, ki jih pripravljamo na številne načine; gl.
ideje. Sesekljanega, narezanega, strtega ali zmiksanega dodajamo prikuham, omakam, juham, solatam, rižotam, testeninam in drugim jedem. Najbolj zdrav, aromatičen in okusen je presen, s sesekljanimi listi lahko (ob koncu kuhanja) začinimo malodane vsako slano jed, podobno kot s peteršiljem ali z drobnjakom; gl.
zdravilni učinki. Presnega uporabljamo tudi v številnih namazih; gl.
ideje.
■ Čemaž se še posebej lepo ujame s špinačo in blitvo; lahko ga tudi pripravljamo po receptih zanju. Gl. tudi
opombe.
■ Popki in trde čebulice so primerni za vlaganje v kis ali olje. Do čebulic je relativno težko priti, saj rastejo vsaj 25 centimetrov globoko.
Ideje
Opombe
■ Kuhani čemaževi listi izgubijo ostrino in postanejo nekoliko sladki. Pripravljamo jih lahko tudi kot špinačo ali blitvo.
■ Posamezni viri navajajo, da je čemaž okusnejši pred cvetenjem.
Opozorila
■ Čemažu so podobne strupene rastline: različne vrste čmerike (Veratrum),
podlesek (Colchicum autumnale) in
šmarnica (Convallaria majus). Ki pa nimajo značilnega vonja po česnu. Podlesek je posebej nevaren zato, ker si s čemažem običajno deli rastišče in ga mimogrede naberemo v šopek skupaj z njim. Sicer pa čemaževe liste nežno zmanemo med dlanmi in še bolj začutimo nezgrešljivi vonj po česnu, ki ga nima nobena druga gozdna rastlina. Kako najbolj zagotovo ločimo čemaž od podobnih strupenih rastlin? Čemaževi listi rastejo posamič, vsak na svojem peclju, so značilno krhki in se lepo lomijo.
Prvi znaki zastrupitve se pokažejo v 2–12 urah po zaužitju napačne rastline. Takoj se napotimo v urgentno ambulanto. Tipični kazalniki zastrupitve s šmarnico so trebušne bolečine, driska, bruhanje in spremembe srčnega utripa. Uživanje čmerike povzroča krvavitve iz nosu, slabost, bruhanje, drisko, glavobol, meglen vid, oslabelost, znižan utrip srca, visok krvni tlak in omedlevico. Najnevarnejši je jesenski podlesek – že nekaj gramov zaužitih semen lahko povzroči smrt -, pri katerem v času 24–72 ur po zastrupitvi pride do okvare srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč.
■ Čemaž je užiten v celoti, vendar pa ga ne smemo uživati v prevelikih količinah, ki povzročajo slabost. Ljudje z občutljivim želodcem čemaža ne prenašajo dobro.
■ gl.
sajenje
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Čemaž uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Čemaž je naravni antibiotik in ščiti celice pred prostimi radikali. Izboljša splošno počutje, prežene spomladansko utrujenost in poživlja (daje energijo). Ureja prebavo, odvaja odvečno vodo iz telesa, deluje kot antibiotik, čisti kri, kožo in dihala. Preprečuje nastajanje krvnih strdkov in notranjih krvavitev. Pomaga pri težavah z dihali in določenih boleznih, povezanih z njimi, med drugim tudi astmo. Čisti ledvica in mehur, sprošča mišice in krepi želodec, znižuje in ureja krvni pritisk ter znižuje holesterol. Pomaga zbijati vročino, blažilno deluje na živčni sistem.
■ Cela rastlina je bogata z vitaminoma A in C, železom, magnezijem in manganom, najbolj pomembne pa so žveplove spojine. V 100 gramih suhe mase česna je 1.7 g, v 100 g suhe mase čemaža pa kar 7,8 g žvepla. Prav žveplove spojine so tiste, ki prispevajo k čistilnemu učinkovanju čemaža. Pomembno vlogo pa imajo tudi pri nastajanju encimov.
■ Najbolj zdravi(lni) so (sesekljani, narezani) presni listi; gl.
opozorila. Čebulice narežemo in jih 2-3 ure namakamo v mleku. Tekočino čez dan uživamo po požirkih.
■ Čemaž kar dvajsetkrat prekaša česen po vrednosti adenozina. Ki je ključen pri proizvajanju in prenašanju energije v organizmu (v ATP in ADP obliki).
■ gl.
zanimivosti
Zanimivosti
■ Številna imena, ki jih uporabljamo za čemaž, kažejo na razširjeno uporabo v preteklosti, izvirajo pa iz čemaževih značilnosti (vonj po česnu, rjavi medvedi pridejo na plano skupaj s čemažem in radi ga jedo, listi so suličaste oblike).
■ Čemaž so uživali že stari Rimljani, ki naj bi ga imeli celo rajši kot česen.
■ Medved uživa čemaž zaradi njegovega očiščevalnega učinka, ki pomaga, da se po dolgem spanju prečistijo, iz telesa izženejo vse morebitne nezaželene snovi in poživijo organizem. Tako kot pomaga medvedom, pa pomaga tudi nam.
Viri
■ dopolnjen pojem
čemaž, čremoš, čremož, divji česen, gozdni česen, kačji lek, medvedji česen ali
štrkavec
■ številni različni viri
