Ajda

kulturna rastlina, ki cvete belo in rožnato, številni avtorji pa jo napačno uvrščajo med žita; je pa sorodnica rabarbare. Ajda je kot rastlina simbol skromnosti, saj na gnojenih oziroma intenzivno obdelanih tleh ne uspeva. V Goriških Brdih je poznana tudi kot jájda, v Beli krajini kot héjda, na Dravskem polju in v Prlekiji je poznana kot ajdína in hajdína, v Prekmurju pa je idína. Naši strokovnjaki so razvili več novih sort, kot so darja, darina, rana, siva, siva I, siva II in druge; gl. tudi različice.

Sestavine

100 gramov ajde vsebuje 334 kcal, oziroma 1402 kJ, ajdova moka in ajdova kaša pa neznatno več. 

Uporaba

■ Ajdovi cvetovi dajejo odličen ajdin med.
■ Ajdova moka je vsestransko uporabna in manj kalorična kot moke iz žit. Iz nje pripravljamo ajdove palačinke, ajdov kruh (na Dolenjskem ajdovnik), ajdove testenine, (krapi, žlikrofi, sloviti japonski ajdovi rezanci (jap. zaru-soba), ajdove žgance, ajddovo polento, ajdove pogače (gibanica) in drugo.
■ Pri nas so najbolj znane jedi iz ajde: ajdova kaša (kuhano v juhi dodajajo krvavicam), ajdova kaša na mleku (kuhana ali pečena), ajdovi žganci (ponavadi s klobaso in s kislim zeljem, ponekod skuhani skupaj s krompirjem ter zabeljeni z mastjo, ocvirki ali / in maslom), ajdov kruh (na Dolenjskem ajdovnik), ajdovi štruklji (na Dravskem polju ajdinščeki), ajdovi kolački (pri nas ponekod tudi hajdinski krapci), potica iz ajdove moke, ajdnek (pogača iz Zgornje Savinjske doline) in medenjaki z ajdovim medom).
■ V tujini proizvajajo ajdov čaj, znan je tudi ajdov kis, pa ajdovo zeliščno žganje, ki ga izdelujemo tudi pri nas. Priljubljeni so tudi vzglavniki iz ajdovih luščin.
■ V ZDA iz ajdove moke, pomešane z belo pšenično, pozimi pečejo palačinke in ponvičnike za zajtrk.
■ V Rusiji iz ajdove moke pripravljajo bline.

Kombiniranje

gl. uporaba 

Pojasnila

■ V kuhinji najpogosteje uporabljamo navadno ajdo (lat. Fagopyrum esculentum), ki jo tukaj uporabljamo kot sinonim za ajdo. Njena sivo rjava zrna izluščijo v ajdino kašo, to pa meljejo v ajdovo moko.
■ Ajda je lahko prebavljivo živilo, ki ne vsebuje glutena.

Različice

Tatarska ajda (lat. Fagopyrum tataricum) cvete zeleno. Prihaja je iz Azije.

Opombe

■ 200 gramov ajde v zrnu se nakuha na 800 gramov, kar zadostuje za 4 obroke.
■ Dr. Ivan Kreft, profesor genetike in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), je eden največjih strokovnjakov za ajdo na svetu. Avtor knjige Ajda (ČZD Kmečki glas, Ljubljana 1995).
■ Boris Lieber, gostinec in odličen poznavalev ajde, pravi, da raste najlepša ajda v Nepalu. Je zelo nizka, cvetovi pa so živo rdeči.

Zdravilni učinki

Lahko prebavljiva ajda po biološki vrednosti beljakovin presega vse vrste žitaric, vsebuje pa tudi 2- do 3-krat več aminokislin. Zrnje ajde vsebuje veliko rutina, posebne za ščitne snovi, ki krepi ožilje, uravnava krvni pritisk, spodbuja spolno slo (gl. afrodiziak) in preganja artritis, ter veliko nenasičenih maščobnih kislin.

Opozorila

Pretirano uživanje ajde lahko pripelje do kožne alergije.zanimivosti
■ Ajda domnevno prihaja iz Rusije (po nekaterih virih iz Mongolije), kjer je ajdova kaša še vedno eno od osnovnih živil stepnih ljudstev. V Evropo je ajda prišla prek Jutrovega, od koder so jo prinesli v 12. stoletju križarji, zato so ji rekli pogansko ali saracensko žito, nemški ime Heiden (poganska) pa je bilo v slovenščino prevzeto kot hajda ali ajda. Šele v 15. stoletju se je razširila po evropskih deželah, kjer so jo kot žito sprva uporabljali samo reveži. Danes jo cenijo predvsem v Franciji, Nemčiji in ZDA, obožujejo jo Japonci, ne branijo se je slovanski narodi.
■ V naših pisnih virih je ajda prvič omenjena leta 1426 v gornjegraškem urbarju. Sejali pa so jo že vsaj desetletje pred tem. Ajda se je pri nas razširila v srednjem veku in bila v 17. stoletju pomembno živilo.
■ Slovenija je leta 2007 pridelala 761 ton ajde. reki in vraže
■ Ajda ima toliko strahov kakor pes (asociacija na občutljivost rastline).
■ Stara slovenska pravljica pripoveduje o kurentu, ki je rešil človeka iz vesoljnega potopa. Človek mu je moral obljubiti, da bo vse življenje spoštoval Kurentovi sveti rastlini: vinsko trto in ajdo. Sinovi tega človeka so se razšli po svetu in se naselili na Kranjskem, zato še danes Kranjci cenijo ajdo in vino. Zlasti slednjega.

Viri

■ Kuharska enciklopedija, Novak, Bogdan; Lenarčič, Simon, Modrijan založba, Ljubljana 2009
■ številni drugi viri 

Sletne povezave

■ spletni nakup Modrijan založba, Ljubljana
■ Bogdan, Novak (Wikipedija)
■ Kuharska enciklopedija