Najpogosteje tekoča mešanica različnih sestavin, med katerimi sta osnovni olje in kis. Za začinjanje solat in drugih (pred)jedi.
Solatni preliv – tudi
dresing (
dressing),
solatna omaka, solatna polivka ali
vinaigret (
vinaigrette), - je najpogosteje tekoča mešanica olja, kisa in začimb. S katero zabelimo številne solate in druge hladne ali tople (zelenjavne) predjedi. Osnovno razmerje med oljem in kisom je pri solatnem prelivu 3 proti 1. Razmerja se lahko spreminjamo glede na vrsto kisa oz. glede na naš osebni okus; gl.
nasveti.
Velikemu številu različic solatnega preliva dodajamo gorčico, sok agrumov, posamezno zelišče ali zeliščno mešanico, olive, smetano, jogurt, majonezo ipd. S solatnimi prelivi solatam in drugim hladnim in toplim (pred)jedem spreminjamo/izboljšujemo okus, bogatimo njihovo hranilno vrednost, neredko pa jih izboljšamo tudi vizualno.
Nakup
Naprodaj so številni industrijsko pripravljeni solatni prelivi, ki pa pogosto vsebujejo
umetna barvila in druge neželene dodatke. Pa tudi okus se nikakor ne more meriti z doma pripravljenim solatnim prelivom.
Shranjevanje
Solatne prelive uporabimo in zaužijemo takoj po pripravi. Izjema so le solatni prelivi, v katerih izbrana živila
mariniramo.
Sestavine
Solatnim prelivom pogosto dodamo nekatera živila iz železnega repertoarja:
■ Drobno sesekljana šalotka, univerzalen dodatek, jedem da blažji okus kakor čebula ali česen; česen (presen ali pečen), ki da veliko okusa zlasti zeliščnim in nekaterim italijanskim in grškim solatnim prelivom; robustnejši rezultat dobimo s kombinacijo česna in šalotke;
■ Gorčica, še posebej
dijonska da prelivom ostrejši okus, ki je za solatne prelive precej nenavaden; solatnemu prelivu dodamo žličko do žlico gorčice, ki hkrati pospešuje emulzivne sposobnosti olja in kisa;
■ Sveža ali
posušena zelišča so pogost dodatek, še posebej solatam ljuba bazilika, peteršilj, origano, koriander, drobnjak, pehtran, krebuljica in meta; zelišča dajo solatam poseben in osvežujoč okus, solatam pa jih lahko dodamo tudi tako, da z njimi potresemo že pripravljeno solato; za začetek dodamo žlico sesekljanega / sesekljanih zelišč, potem pa po okusu po malem lahko dodajamo;
■ Začimbe solatnim prelivom dodajamo redkeje, če seveda izvzamemo sol in poper; solatam prijazni so še kumina, koriander, karijev prašek, mleta rdeča paprika in kajenska paprika
; za začetek dodamo 1/2 do 1 žličko izbrane začimbe, oziroma ščep do 1/4 žličke kajenskega popra;
■ (Rjavi) sladkor, med ali javorov sirup; z malo sladkosti nevtraliziramo del kislosti, obenem pa lepo zaokrožimo okus solatnega preliva; zadostuje ščep sladkorja ali žlička medu ali javorovega sirupa; ta dodatek je boljši način uravnoteženja omake, kakor dodajanje večje količine olja;
■ Vse priljubljenejši so tudi naslednji dodatki: sardelni fileti, hren, olive, jalapeño čili, limonska trava, (na soncu) posušeni paradižniki in drobno naribana lupina agrumov (citrusov).
Priprava
Solatni preliv praviloma pripravimo tako, da v skodelici ali drugi posodi razmešamo kis in sol, da se sol stopi; sol v olju ni topna. Nato med nenehnim mešanjem ali stepanjem v tankem curku prilijemo olje, da se obe tekočini združita v eno, brez vidnih kapelj ene ali druge. Nazadnje primešamo še ostale sestavine. Gl.
različice in
opozorila.
Nadomestek
■ Kis lahko v celoti nadomestimo s sveže stisnjenim sokom agrumov (citrusov), zlasti limoninega in limetinega soka. Ti sokovi dajo solatnim prelivom – s tem pa, jasno, tudi jedem! – zelo jasen in osvežilen karakter.
■ Klasični rdeči vinski kis lahko ustrezno nadomestimo s šerijevim kisom in s šampanjskim kisom. Še posebej pri krompirjevih, listnatih in testeninskih solatah.
■ Olje iz grozdnih pešk je tudi odličen nadomestek za olivno olje, še posebej kadar želimo nevtralnejši okus jedi. To olje vsebuje tudi sestavino, ki omogoča, da se hitreje združi s kisom v enovito tekočino. Vsebuje veliko vitamina E in esencialne omega-6 maščobne kisline.
■ Solatni preliv (ali njegove posamezne sestavine) lahko pri skoraj vsaki solati nadomestimo s kakšno drugo sestavino oziroma različico po svojem okusu. Gl.
ideje.
Izboljšanje
gl.
kombiniranje
Začinjanje
Nenavadne, pogosto tudi boljše okuse solatnih prelivov dosežemo tako, da olje nadomestimo s smetano, jogurtom (kislim mlekom) ali z majonezo:
■ S smetanovimi solatnimi prelivi
, pri katerih olje nadomestimo ali kombiniramo s smetano, začinjamo predvsem kuhane solate (npr.
stročji fižol), kumare, krompirjeve solate, mešane solate, presne zelenjavne solate in nekatere listnate solate.
■ Z jogurtovimi solatnimi prelivi, pri katerih olje nadomestimo ali kombiniramo z jogurtom, zabelimo stročji fižol, kumare, tršo endivijo, regrat, motovilec in podobne.
■ Z majoneznimi solatnimi prelivi, pri katerih olje nadomestimo z majonezo, pripravljamo presne in kuhane solatne mešanice, na primer krompirjeve, francosko, rusko in ribje solate
.
Kombiniranje
■ Solatni prelivi so odlična priložnost za improvizacijo v domači kuhinji; tudi za začetnike. Ko eksperimentiramo, začnimo z majhnimi količinami, dokler ne zadenemo solatnega preliva po svojem (avtorskem) okusu.
■ Šampanjski kis pokaže vse svoje razkošje, kadar ga kombiniramo z limoninim, limetinim ali s
pomarančnim sokom.
Nasveti
■ Klasično razmerje pri solatnem prelivu (3 proti 1) se spremeni, če uporabimo staran balzamični kis (2 proti 1) ali katerega od ostrejših kisov, kot je na primer šerijev kis (4 do 5 proti 1).
■ Sadni kisi se še posebej lepo ujamejo s solatami, ki vsebujejo tudi (sveže) sadje, pa tudi z nekoliko pikantnejšimi listnatimi solatami, na primer z rukolo in vodno krešo. Sadni kisi se odlično obnesejo tudi v mešanici mladih listnatih solat.
■ Pripravljen solatni preliv preizkusimo zelo preprosto: vanj pomočimo listek ene od solat in poskusimo.
Triki
Kadar nimamo staranega balzamičnega kisa, običajnemu primešamo malo javorovega sirupa.
Pojasnila
■ Olivno olje je pri pripravi solat najbolj priljubljeno. Zato, ker je
ekstra deviško olivno olje zdravo, pa tudi zato, ker z izbiro različnih olivnih olj dosegamo različne okuse, med drugimi sadne, travnate, pekoče, sladkaste, blage in orehaste. Gl.
nadomestek.
■
Olja iz oreškov, zlasti
orehovo (vsebuje dobre
maščobne kisline) in
lešnikovo olje, - dajo prelivom bogat okus. Še posebej tedaj, ko z njimi nadomestimo olivno olje ali pa ga z njim kombiniramo. Odlično se poda k mladi zelenjavi in mladim listnatim solatam, rukoli ter solatam s
pečenimi hruškami in
siri. Ker olje iz oreškov hitro postane
žarko, ga lahko nadomestimo s
sesekljanimi orehi, lešniki ali z
ameriškimi orehi.
■ Sezamovo olje iz
praženih sezamovih semen uporabljamo pri karakteristično
azijskih solatnih prelivih. Zadostuje že nekaj kapljic, da preliv oziroma solata dobi orehast (pri)okus. To olje hitro postane žarko, trajnost pa mu podaljšamo s hrambo v hladilniku.
■ Kakovost šampanjskega kisa je odvisna od kakovosti
šampanjca, zato ni redkost, da šampanjski kis pripravljajo tudi z 10 let staranimi šampanjci.
■ Šerijev kis prihaja iz Španije. Od drugih kisov se razlikuje po svojem unikatnem orehastem okusu, pa tudi po veliki vsebnosti kisline. Zaradi slednje ga z oljem mešamo v razmerju 4 do 5 proti 1.
Različice
■ Če se nam zelo mudi, solatni preliv pripravimo po starem ali po domače. Na solato nalijemo kis in dobro premešamo. Solato posolimo, še enkrat premešamo, nazadnje pa jo pokapljamo z izbranim kisom.
■ Ena najbolj preprostih oblik priprave solatnega preliva je, da vse sestavine nalijemo/stresemo v steklen
kozarec za vlaganje; velikost kozarca prilagodimo količini preliva. Kozarec nepredušno zapremo, potem pa ga podobno kot barmani stresamo toliko časa, da dobimo enovito tekočino.
■ Solatni preliv lahko pripravimo tudi s pomočjo
električnega ročnega mešalnika ali
električnega mešalnika. Slednjega uporabljamo še posebej tedaj, kadar so sestavina solatnega preliva šalotka, česen in zelišča in podobna živila, ki jih v mešalnik vržemo kar cela. Je pa res, da imamo med ročnim mešanjem / stepanjem solatnega preliva najboljšo kontrolo in občutek, kdaj je solatni preliv ali solatna polivka pripravljena.
■ Veganski jogurtov solatni preliv pripravimo z (domačim)
kokosovim jogurtom.
Ideje
■ Solatnim prelivom, s tem pa tudi solatam in drugim (pred)jedem, spreminjamo okus zlasti z uporabo različnih vrst olja oziroma kisa. Pri nas je doma vinski kis, redkeje
jabolčni kis in v zadnjem času popularni balzamični kis. V tujini so že dolgo zelo popularne druge vrste kisov:
beli balzamični kis (nevtralne barve), šampanjski kis,
šerijev kis, pa številni sadni kisi,
rižev kis (gl.
opombe), med vinskimi pa tudi takšni cukrčki, kot je na primer 19 let starani
kabernetov kis.
■ Sadni kis z lahkoto pripravimo tudi sami. Nevtralnemu svetlemu kisu primešamo
sadno čežano, ki da kisu barvo in prijetno sadnost, nazadnje pa vse skupaj precedimo skozi
gazo. Sadne kise pripravljamo z ananasom, češnjami, figami, jagodami, mangom in tako naprej.
■ gl. aceto balsamico; alkoholni kis; aromatiziran kis; balzamični kis; belušev kis; brusnični kis; čemažev kis;
česnov kis; češnjev kis; čilijev kis; čisti kis; datljev kis; figov kis; fin zeliščni kis; hruškov kis s cimetom; ingverjev kis s pomarančo; jabolčni kis; jabolčni kis s citronsko meliso; jasminov kis; korenčkov kis; krompirjev kis; kumarični kis; ljubezenski kis; medičin kis; medov kis; mlečni kis; paradižnikov kis; pehtranov kis; pesin kis; rižev kis; rozinov kis; sadni kis; sirotkin kis; sladni kis; slivov kis; šampanjski kis; šerijev kis; vijoličin kis; vinski kis; viskijev kis; vrtnični kis; zelenjavni kis; zeliščni kis itd.
■
arašidovo olje;
avokadovo olje; bombaževo olje; boragino olje; bučno olje;
česnovo olje;
čilijevo olje; črnikino olje; fino zeliščno olje; grozdno olje; ingverjevo olje z limonsko travo; konopljino olje; koruzno olje; krhlikino olje; laneno olje; lešnikovo olje; ljubezensko olje; makadamijino olje; makovo olje; mandljevo olje; metino olje; olivno olje; olje pšeničnih kalčkov; orehovo olje; palmovo olje; provansalsko olje; repično olje; rumenikovo olje; sezamovo olje; sojino olje; sončnično olje; tartufovo olje; toskansko olje itd.
Opombe
Riževi kisi so blagi, saj vsebujejo le 4 %
kisline, medtem ko jo drugi kisi vsebujejo 5 do 6 %. Zaradi tega je rižev kis univerzalno uporaben, še posebej pri solatah azijskega izvora. Gl.
opozorila.
Zdravilni učinki
Kis, (ekstra deviško) olivno olje in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Mednje pa sodijo tudi pogoste sestavine solatnih prelivov, na primer čebula ali šalotka, med, druga ekstra deviška olja in paradižnik.
Opozorila
■ Tudi pri solatnih prelivih velja, podobno kot na splošno v kuhinji, da najboljše pripravimo izključno s prvovrstnimi sestavinami.
■ Ko kupujemo rižev kis, izbiramo blagovne znamke, pri katerih kisu niso dodali soli in sladkorja.
■ Solatne prelive vedno pripravimo tik pred uporabo, saj se sicer olje in kis medtem znova ločita; gl.
priprava.
■ Listnato solato s solatnim prelivom vedno začinimo tik pred serviranjem.
Viri
■ dopolnjeno geslo
solatni preliv
■ številni različni viri