Glikemični indeks

Glikemični indeks (GI) je indeks, ki razvršča ogljikove hidrate (OH). Glede na to, kako hitro se razgradijo med prebavnim procesom in glede na to, kako hitro sladkorji vstopijo v krvni obtok. GI pa nam ne pove, koliko teh OH je v eni porciji hrane. Za razumevanje vpliva, ki ga ima hrana na naš krvni sladkor, sta pomembna oba podatka.
Glikemična obremenitev (GO) je informacija, ki nam natančneje kot GI pove, v kakšni meri hrana, ki jo zaužijemo, dvigne raven glukoze v krvi. Z GI namreč merimo kakovost OH, ne pa tudi njihove količine. Posledično ima sadje, ki sestoji večinoma iz vode, nižje vrednosti GO, kljub visokim vrednostim GI; gl. tabelo, opombe. Pri GI so vrednosti 1–55 nizke, 56–69 srednje in 70+ visoke, pri GO pa so 1–10 nizke, 11–19 srednje in 20+ visoke.
Hitrost, s katero sladkor vstopa v krvni obtok, pa ni najpomembnejši dejavnik. Ko uživamo sveže, zrelo sadje z vlakninami vred (in kot del zdrave prehrane z nizkim vnosom maščob), sladkorji iz sadja vstopijo v krvni obtok hitro. A ga hitro tudi zapustijo.

Živilo / Glikemični indeks / Glikemična obremenitev
■ ananas 59 / 7
■ banane 52 / 12
■ beli riž 64 / 23
■ breskve 42 / 5
■ divji riž 57 / 18
■ grozdje 46 / 8
■ jabolka 38 / 6
■ jagode 40 / 1
■ korenček 47 / 3
■ kuskus 65 / 23
■ lubenica 72 / 4
■ melona 65 / 4
■ pečeni krompir 85 / 26
■ polnovredni pšenični kruh 71 / 9
■ rdeča pesa 64 / 5
■ sladka koruza 54 / 9
■ sladki krompir 61 / 27
■ špageti 42 / 20
■ žitni otrobi 42 / 8

Pojasnila

Ogljikovi hidrati so velika skupina organskih spojin, ki jih najdemo v vseh oblikah življenja. Uživamo jih z različnimi živili, telo pa jih lahko sintetizira tudi samo. Delimo jih na sladkorje, oligosaharide in polisaharide.

Opombe

Ameriško združenje za sladkorno bolezen navaja: »Dodajanje fruktoze kot sladila ni priporočljivo, vendar pa ni nobenega razloga, da bi odsvetovali, da bi se ljudje s sladkorno boleznijo izogibali naravni fruktozi, ki jo najdemo v sadju, zelenjavi in drugih živilih.« 

Opozorila

■ Povišano raven sladkorja v krvi povzročajo maščobe in ne sadje.
■ Sadje je najbolj zdravo uživati sveže. Sušenje skoncentrirata sladkor do ravni, ki jo telo težko obvlada. Pomembno je uživanje nepredelanega sadja, ne sokov, saj vlaknine v sadju upočasnijo absorbcijo sladkorja. Tudi sicer je najbolje uživati sveža, polnovredna, zrela, presna in nepredelana živila.

Viri

številni različni viri 

Spletne povezave

■ revija Zveze potrošnikov Slovenije
■ skoraj vse o glikeminčnem indeksu (The University of Sydney)