IŠČI PODROBNO

    Šoju

    Šoju je japonsko ime za naravno fermentirane sojine omake, proizvedene na tradicionalni način. Razdeljene so na 5 glavnih kategorij: koikuchi, usukuchi, tamari, shiro in saishikomi.
    06. november 2014
    št. ogledov: 1901
    Šoju (shōyu) je japonsko ime za sojine omake, ki jih na Japonskem že stoletja proizvajajo na tradicionalni način. S fermentacijo soje in pšenice z morsko soljo. Zmes zori v cedrinih sodih 1-2 leti.
    Japonska sojina omaka je tradicionalno razdeljena na 5 glavnih kategorij: koikuchi, usukuchi, tamari, shiro in saishikomi. Razlikujejo se po sestavinah, načinu pridelave in okusu. Novejše različice japonske sojine omake so: gen’en, usujio, honjōzo, kongō-jōzō, kongō, hyōjun, jōkyū in tokkyū.
    S sojino omako poudarimo okuse v jedi ter zvišamo vsebnost beljakovin. Obenem telo oskrbimo z encimi, ki pospešujejo prebavo.

    Nakup

    Pri nakupu sojine omake preberemo deklaracijo. Izbiramo naravno fermentirane različice.

    Nadomestek

    Posamezne vrste japonske sojine omake imajo zelo različne okuse. Zato jih v japonski kuhinji ne moremo ustrezno nadomeščati med seboj.

    Začinjanje

    ■ Japonske sojine omake uporabljamo kot marinado in v marinadah. Prilegajo se k solatnim prelivom, juham, zelenjavi, žitaricam, stročnicam, mesnim jedem, k jedem iz sojinega sira in tempeha ipd.
    ■ Japonske sojine omake so tudi namizna začimba.

    Opombe

    Japonske sojine omake so praviloma prijetno blagega okusa. Za razliko od kitajskih, ki so slane in indonezijskih, ki so bolj sladke. 

    Opozorila

    Cenejše sojine omake proizvajajo po pospešenem postopku. Vsebuje tudi glutaminat, ojačevalec okusa, sladkorno barvilo ali/in konzervanse.

    Zanimivosti

    Sojino omako so na Japonsko zanesli kitajski budistični menihi v 7. st.

    Viri

    številni različni viri

    Spletne povezave

    skoraj vse o sojini omaki (Wikipedia) 


    © 2004-2022 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki