Pikanten beli vinski kis

Sestavine

1 l belega vinskega kisa1 črnega popra v zrnu1 žlica gorčičnih semenkošček hrena1 žlica sladkorja

Predpriprava

Črni poper grobo stremo.pripravaVse sestavine (razen hrena) pristavimo v manjšem loncu. Počasi segrevamo, ko zavre pa nemudoma odstavimo. Pokrijemo in pustimo stati 24 ur.
■   Kis skozi gazo precedimo v manjše stekleničke.
■   Hren operemo in olupimo, potem pa po majhen košček dodamo v vsako stekleničko. Stekleničke za najmanj 30 dni postavimo v temen prostor.

Serviranje

Pikanten kis ponudimo v majhni steklenički kot namizno začimbo; gl. nasveti.

Uporaba

Z različnimi kisi klasično začinjamo različne solate, v sodobni kuhinji pa z različnimi vrstami kisa začinjamo tudi vse druge jedi, celo sladice; gl. nasveti in opozorila. Pri uporabi različnih vrst kisa bodimo posebej pozorni na kombinacije arom in okusov kisa in jedi. Gl. tudi kis.

Nadomestek

Kis praviloma lahko nadomestimo z limoninim sokom ali z vinom.

Nakup

gl. opozorila

Nasveti

Kadar uporabljamo kis kot začimbo, ga (po malem!) vedno dodajamo že gotovim, odstavljenim ali celo postreženim jedem. Najbolje je celo, da na mizo postavimo več stekleničk različnega kisa, pa si ga vsakdo izbere po svojem okusu. Če jedi kisamo med kuhanjem, aroma izhlapi, ostane pa le kislina.

Triki

Črni poper je ostrejši od belega, slednji pa je aromatičnejši od črnega. Zato je poprova mešanica (fr. mignonette) idealna kombinacija obeh.

Pojasnila

■   Do nedavnega smo kis v glavnem uporabljali za pripravo solatnih prelivov. Včasih smo ga dodali še kakšni marinadi, kvaši ali kisli juhi. Sodobni kuharski mojstri so ugotovili, da je kis tudi začimba, ki jo po kapljicah ali žličkah lahko dodamo skoraj vsaki jedi, tudi desertu. Med gurmani se je uveljavil rek: V kisu je vse!
■   Več kot tisoč leta stara francoska beseda vinaigre (kis) je logična zveza besed vino in kisel. Čeprav je po drugi strani res, da kisa že dolgo ne pridobivamo le iz vina.

Različice

gl. odišavljen kis

Ideje

gl. kis

Opombe

Holandski botanik C. H. Persoon (1761-1836) je leta 1822 odkril mikroorganizem, ki povzroča ocetno fermentacijo. Imenoval ga je Mycoderma aceti. Holandski mikrobiolog M. W. Beijerinck (1851-1931) pa ga je pozneje preimenoval v acetobacter.

Opozorila

Tudi pri nakupu kisa temeljito preberimo deklaracijo na steklenici. Police trgovskih centrov so preplavljene z umetno obarvanimi in umetno odišavljenimi kisi, proizvedenimi s pospešeno, celo 24-urno fermentacijo. Takšni kisi niso ne naravni (kakor pogosto piše na deklaraciji), ne zdravilni (gl. zdravilni učinki); najpogosteje so zdravju celo škodljivi. Pa čeprav tudi na takšnih pogosto piše balzamični kis iz Modene. 

Zdravilni učinki

(domnevni) Z žličko (jabolčega) kisa na dan, zmešanega s kozarcem vode, po okusu pa tudi z žličko medu, lahko bistveno izboljšamo svojo zdravstveno sliko. Pripomore k boljšemu počutju, deluje protiinfekcijsko, izboljšuje koncentracijo in tek, preprečuje nespečnost, pospešuje porabo odvečnih maščob (in holesterola), blaži prehladne tegobe (vneto grlo, izkašljevanje, zamašen nos) in posledice mačka ter ugodno deluje na kožo (2 skodelici na kad oziroma nekaj žlic za kopel za noge).

Zanimivosti

■   Aristotelu je bil kis samo gnijoče vino.
■   Poprovec (lat. Piper nigrum) je rastlina, ki zraste do 15 metrov visoko, vendar ga zaradi ekonomičnosti obrezujejo na približno 6 metrov. Znanih je več kot 600 vrst.

Viri

številni različni viri 

Spletne povezave

■   gl. črni poper; gorčično seme; hren; kis; odišavljen kis; poper; začimbe
■   vse o kisu (angl.)