Prijava

česnov kis

Ena številnih različic odišavljenega kisa, primernega za okisanje in odišavljanje jedi
15. oktober 2005
št. ogledov: 7194

Sestavine

5 dl jabolčnega kisa20 strokov česna

Predpriprava

Česen olupimo, potem pa vsak strok posebej stremo z vilicami.

Priprava

■   Kis nalijemo v čisto steklenico s širšim vratom. Dodamo strt česen ter za 10 dni postavimo v temen prostor.
■   Kis precedimo v manjše stekleničke. Gl. tudi različice.

Shranjevanje

Steklenice s česnovim kisom hranimo temnem prostoru oziroma v kuhinjski omari.

Serviranje

Česnov kis ponudimo v majhni steklenički kot namizno začimbo; gl. nasveti

Izboljšanje

Kakovostnejše osnovne sestavine, kakovostnejši česnov kis.

Različice

■   16 strokov česna olupimo in položimo na delovno površino. Potresemo jih z malo grobe morske soli, stremo z vilicami in stresemo v čisto steklenico s širokim vratom. Prelijemo z litrom jabolčnega kisa, dobro zapremo in za 21 dni shranimo v temen prostor. Vsebino kozarca vmes nekajkrat pretresemo. Nazadnje kis precedimo v manjše stekleničke in shranimo v temen prostor.
■   gl. rdeč česnov kis
■   Neke vrste česnov kis je tudi česnova esenca.

Ideje

gl. odišavljen kis 

Uporaba

Z različnimi kisi klasično začinjamo različne solate, v sodobni kuhinji pa z različnimi vrstami kisa začinjamo tudi vse druge jedi, celo sladice; gl. nasveti in opozorila. Pri uporabi različnih vrst kisa bodimo posebej pozorni na kombinacije arom in okusov kisa in jedi. Nežnejše različice vinskih kisov uporabljamo v prvi vrsti za pripravo različnih solatnih prelivov, pa tudi za pripravo majonez. S svetlim jabolčnim kisom začinjamo svetlo meso, zlasti perutnino in ribe, odličen pa je tudi za deglaziranje zarebrnic, zlasti tistih, s pečenimi jabolki. Gl. tudi kis.

Kombiniranje

Česnovemu kisu lahko dodamo lovorov listi, kakšno zrno popra ali manjšo količino druge začimbe ali zelišča. Pazimo le, da dodatek ne prekrije osnovne arome oziroma okusa.

Izboljšanje

gl. kombiniranjenakup gl. opozorila

Nadomestek

Kis praviloma lahko nadomestimo z limoninim sokom ali z vinom.

Nasveti

Kadar uporabljamo kis kot začimbo, ga (po malem!) vedno dodajamo že gotovim, odstavljenim ali celo postreženim jedem. Najbolje je, da na mizo postavimo več stekleničk različnega kisa, pa si ga vsakdo izbere po svojem okusu. Če jedi kisamo med kuhanjem, aroma izhlapi, ostane pa le kislina.

Opozorila

■   Česen je praktično neobčutljiv celo na temperaturne spremembe. Tudi zamrznjen ali vkuhan deluje še naprej. Zato česna v kisu ne namakajmo veliko dlje, kot je zapisano v receptu.
■   Tudi pri nakupu kisa temeljito preberimo deklaracijo na steklenici. Police trgovskih centrov so preplavljene z umetno obarvanimi in umetno odišavljenimi kisi, proizvedenimi s pospešeno, celo 24-urno fermentacijo. Takšni kisi niso ne naravni (kakor pogosto piše na deklaraciji), ne zdravilni (gl. zdravilni učinki); najpogosteje so zdravju celo škodljivi. Pa čeprav tudi na takšnih pogosto piše balzamični kis iz Modene.

Pojasnila

■   Do nedavnega smo kis v glavnem uporabljali za pripravo solatnih prelivov. Včasih smo ga dodali še kakšni marinadi, kvaši ali kisli juhi. Sodobni kuharski mojstri so ugotovili, da je kis tudi začimba, ki jo po kapljicah ali žličkah lahko dodamo skoraj vsaki jedi, tudi desertu. Med gurmani se je uveljavil rek: V kisu je vse!
■   Več kot tisoč leta stara francoska beseda vinaigre (kis) je logična zveza besed vino in kisel. Čeprav je po drugi strani res, da kisa že dolgo ne pridobivamo le iz vina.

Zanimivosti

■   Aristotelu je bil kis samo gnijoče vino.
■   V Franciji so pridelavo kisa po vinogradnikih zaupali kisarjem, ki so 1394. leta postali cenjen ceh.

Zdravilni učinki

(domnevni)
■   Česen in jabolčni kis (gl. opozorila) uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■   Z žličko (jabolčega) kisa na dan, zmešanega s kozarcem vode, po okusu pa tudi z žličko medu, lahko bistveno izboljšamo svojo zdravstveno sliko. Pripomore k boljšemu počutju, deluje protiinfekcijsko, izboljšuje koncentracijo in tek, preprečuje nespečnost, pospešuje porabo odvečnih maščob (in holesterola), blaži prehladne tegobe (vneto grlo, izkašljevanje, zamašen nos) in posledice mačka ter ugodno deluje na kožo (2 skodelici na kad oziroma nekaj žlic za kopel za noge).

Opombe

Holandski botanik C. H. Persoon (1761-1836) je leta 1822 odkril mikroorganizem, ki povzroča ocetno fermentacijo. Imenoval ga je Mycoderma aceti. Holandski mikrobiolog M. W. Beijerinck (1851-1931) pa ga je pozneje preimenoval v acetobacter.

Viri

številni različni viri 

Spletne povezave

■   gl. česen; kis; odišavljen kis
■   vse o kisu (angl.) 
© 2004-2020 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
13.445 receptov
Moja kuharica