Prijava DODAJ SVOJ RECEPT

žajbljev med

Sorta medu, ki ga čebele nabirajo z žajbljevih cvetov
19. februar 2009
št. ogledov: 7148
Žajbljev ali žajblov med je zlatorumene barve z opalnim sijajem. Ima močan vonj, a ne izrazito po žajblju (gl. pojasnila), je milega okusa s sledjo grenčin. Žajbljev med redko kristalizira, če pa, postane drobnozrnat in živo rumene barve. 

Nakup

■ gl. zdravilni učinki
■ gl. med (nakup)

Shranjevanje

gl. med (shranjevanje)

Sestavine

Med vsebuje povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza), 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline ter vitamine B skupine in C vitamin. Gl. tudi zdravilni učinki.

Priprava

gl. jedi z medom (številne različice); sladice z medom (številne različice)

Nasveti

■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi zdravilni učinki.
■ gl. opombe

Triki

gl. opombe

Pojasnila

■ Med, proizvod čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.
Žajbelj (lat. Salvia officinalis) je zimzelena rastlina z olesenelimi stebli, sivkastimi listi in modrimi do škrlatnimi cvetovi. Uporabljamo ga kot kuhinjsko in zdravilno zelišče.

Različice

Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedbo): akacijev med; cvetlični med; gozdni med; hojev med; kostanjev med; lipov med ter smrekov med oziroma na redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med; regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter žajbljev med.

Ideje

gl. popolno pečena božična purica

Opombe

S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.

Zdravilni učinki

(domnevni)
■ Med uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Med je sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz enostavnih sladkorjev (gl. zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
Žajbljev ali žajblov med blagodejno vpliva na dihala, dobro počutje in boljše spanje.
■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
■ gl. sestavine

Opozorila


■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
■ Med je živilo živalskega izvora.

Zanimivosti

■ Slovensko čebelarstvo ima nadvse spoštljivo tradicijo. Čebelar Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih čebelarskih strokovnjakov. Cesar ga je povabil na Dunaj, kjer ga je imenoval za učitelja čebelarstva.
■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

Viri

številni različni viri 
© 2004-2020 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki