Gurman.eu - EU web awards finalist
Uporabnik Išči
    IŠČI PODROBNO

    Regratov med

    Sorta medu, ki ga čebele nabirajo z regratovih cvetov
    20. februar 2009
    št. ogledov: 7298
    Regratov med je zelo čiste, bleščeče in zlato rumene barve, podobne sončnicam. Ima neprijeten vonj po urinu in zmečkanih regratovih cvetovih ter skoraj nežno aromo po smoli in sladkem lesu; v ustih pusti obstojno grenkobo.Regratov med kristalizira zelo hirto, običjano fino. Regratov med je bolje poznan v sosednji Italiji. Pri nas ga čebelarji točijo le izjemoma, saj v istem času cvetijo tudi številne druge rastline. Tisto, kar tudi na spletnih straneh najpogosteje imenujejo regratov med, pa je v resnici regratov sirup.

    Nakup

    ■ gl. med (nakup)
    ■ gl. zdravilni učinki

    Shranjevanje

    gl. med (shranjevanje)

    Sestavine

    Med vsebuje povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza), 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline ter vitamine B skupine in C vitamin. Gl. tudi zdravilni učinki.

    Priprava

    gl. jedi z medom (številne različice); sladice z medom (številne različice)

    Nasveti

    ■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi zdravilni učinki.
    ■ gl. opombe

    Triki

    gl. opombe

    Pojasnila

    ■ Med, proizvod čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.
    ■ Regrat (lat. Taraxacum) je skupina cvetočih trajnic, ki divje rastejo po vsej Evropi. Najpogosteje se srečujemo z navadnim regratom (lat. Taraxacum officinale), ki ga pri nas kratek čas nabiramo spomladi.

    Različice

    Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedbo): akacijev med; cvetlični med; gozdni med; hojev med; kostanjev med; lipov med ter smrekov med oziroma na redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med; regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter žajbljev med.

    Opombe

    ■ S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.
    Regratov med imenujemo tudi gostejšo različico regratovega sirupa; gl. različice. 

    Opozorila


    ■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
    ■ Med je živilo živalskega izvora.

    Zdravilni učinki

    (domnevni)
    ■ Med uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
    ■ Med je sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz enostavnih sladkorjev (gl. zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
    ■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
    ■ gl. sestavine

    Zanimivosti

    ■ Slovensko čebelarstvo ima nadvse spoštljivo tradicijo. Čebelar Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih čebelarskih strokovnjakov. Cesar ga je povabil na Dunaj, kjer ga je imenoval za učitelja čebelarstva.
    ■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
    Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

    Viri

    ■ številni različni viri 
    ■ foto Wikipedija


    © 2004-2023 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    Odstrani