Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    IŠČI PODROBNO

    Lipov med

    Sorta medu, ki ga čebele nabirajo z lipovih cvetov
    20. februar 2009
    št. ogledov: 5336
    Lipov med je kremno bele barve z rumenim ali zelenim odtenkom ali izrazito rumene barve.Ima značilen vonj po lipovem cvetju in mentolu ter zelo značilno, srednje intenzivno aromo po mentolu, lipovem cvetju, zeliščih ali svežih orehih. Lipov med kristalizira počasi in neenakomerno (kristali so veliki) ali hitro.

    Nakup

    ■ gl. med (nakup)
    ■ gl. zdravilni učinki

    Shranjevanje

    gl. med (shranjevanje)

    Sestavine

    Med vsebuje povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza), 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline ter vitamine B skupine in C vitamin. Gl. tudi zdravilni učinki.

    Priprava

    gl. jedi z medom (številne različice); sladice z medom (številne različice)

    Nasveti

    ■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi zdravilni učinki.
    ■ gl. opombe

    Triki

    gl. opombe

    Pojasnila

    ■ Med, proizvod čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.
    Lipa (lat. Tilia) je rod dreve z mehkim lesom in listi srčaste oblike. V Sloveniji uspevajo štiri vrste: lipa (lat. Tilia platyphillos), lipovec (lat. Tilia cordata), malolistna lipa (lat. Tilia parvifolia) in velikolistna lipa (lat. Tilia grandifolia).

    Različice

    Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedbo): akacijev med; cvetlični med; gozdni med; hojev med; kostanjev med; lipov med ter smrekov med oziroma na redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med; regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter žajbljev med.

    Opombe

    S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.

    Zdravilni učinki

    (domnevni)
    ■ Med uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
    ■ Med je sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz enostavnih sladkorjev (gl. zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
    ■ Lipov med krepi organizem in pomaga pri premagovanju prehladov.
    ■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
    ■ gl. sestavine

    Opozorila


    ■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
    ■ Med je živilo živalskega izvora.

    Zanimivosti

    ■ Na področjih, kjer hkrati cvetita in medita lipa in kostanj, ni mogoče pridelati čistega lipovega medu.
    ■ V mnogih slovenskih vaških skupnostih – tako kot v Prešernovi rojstni vasi Vrbi – je bil običaj, da so na kamnitih sedežih vaščani obravnavali manjše medsebojne spore, sprejemali odločitve o medsebojni pomoči pri tekočih opravilih, volili, pod lipo pa so se tudi zbirali na praznovanjih, veselicah in plesih. Tako je lipa pomenila središče skupnosti.
    ■ Slovensko čebelarstvo ima nadvse spoštljivo tradicijo. Čebelar Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih čebelarskih strokovnjakov. Cesar ga je povabil na Dunaj, kjer ga je imenoval za učitelja čebelarstva.
    ■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
    Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

    Viri

    številni različni viri 
    © 2004-2019 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    13.065
    receptov