Prijava DODAJ SVOJ RECEPT

Kostanjev med

Sorta medu, ki ga čebele nabirajo s cvetov pravega kostanja
06. marec 2009
št. ogledov: 7069
Kostanjev med je bolj ali manj temne, rjavkasto rdeče barve z rdečkastimi ali zelenkastimi odtenki; strjen postane rjavkast in debelozrnat. Ima intenziven, lahko odbijajoč vonj po kostanjevem cvetju, po grenkem. Aroma je karakterisitična, ostra, z obstojno grenkobo, ki spominja na zelišča in pelin, kostanjev med pa med vsemi slovenskimi medovi vsebuje največ cvetnega prahu.Kostanjev med kristalizira počasi, kristali pa so grobi.

Nakup

■ gl. med (nakup)
■ gl. zdravilni učinki

Shranjevanje

gl. med (shranjevanje)

Sestavine

Med vsebuje povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza), 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline ter vitamine B skupine in C vitamin. Gl. tudi zdravilni učinki.

Priprava

gl. jedi z medom (številne različice); sladice z medom (številne različice)

Nasveti

■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi zdravilni učinki.
■ gl. opombe

Triki

gl. opombe

Pojasnila

Pravi ali domači kostanj (lat. Castanea sativa) je do 30 metrov visoko drevo s košato krošnjo. Najdebelejši znani pravi kostanj pri nas je Gašperjev kostanj v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 m (kostanj sicer lahko doseže do 35 metrov višine), debel pa 3,36 m. Najstarejša drevesa so stara celo do 1000 let.
■ Med, proizvod čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.

Različice

Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedno): akacijev med; cvetlični med; gozdni med; hojev med; kostanjev med; lipov med ter smrekov med oziroma na redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med; regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter žajbljev med.

Opombe

S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.

Zdravilni učinki

(domnevni)
■ Med uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Med je sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz enostavnih sladkorjev (gl. zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
■ gl. sestavine 

Opozorila


■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
■ Med je živilo živalskega izvora.

Zanimivosti

■ Kostanjev med pogosto primešajo drugim vrstam medu, pri katerih zaznamo njegovo grenčino.
■ Kostanj so izven njegovih naravnih rastišč širili že Etruščani in Rimljani. Zasajali so kostanjeve gaje, plodove pa so uporabljali za prehrano ljudi in živali ter za pridobivanju kostanjevega medu.
■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

Viri

številni različni viri 
© 2004-2020 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki