Hojev med

Hojev med je temno sivo rjave barve, s temno zelenimi odtenki. Ima srednje intenziven vonj, karakteristično po smoli, mleku v prahu in žganju. Aroma je srednje do precej intenzivna, s karakteristikami vonja, z dodatkomarome po sladu. Hojev med kristalizira počasi, kristaliziran pa postane svetle barve; gl. tudi opombe.

Nakup

■ gl. zdravilni učinki
■ gl. med (nakup)

Shranjevanje

gl. med (shranjevanje)

Sestavine

Med vsebuje povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza), 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline ter vitamine B skupine in C vitamin. Gl. tudi zdravilni učinki.

Priprava

gl. jedi z medom (številne različice); sladice z medom (številne različice)

Nasveti

■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi zdravilni učinki.
■ gl. opombe

Triki

gl. opombe

Pojasnila

■ Hoja (lat. Abies alba), bolj znana kot navadna jelka ali bela jelka, je iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem. Pri nas je najpogostejša v dinarskih gozdovih, od Trnovskega gozda čez Javornik in Snežnik do Gorskega Kotarja na Hrvaškem.
■ Med, proizvod čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.

Različice

Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedbo): akacijev med; cvetlični med; gozdni med; hojev med; kostanjev med; lipov med ter smrekov med oziroma na redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med; regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter žajbljev med.

Opombe

■ S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.
■ Hojev med je po italijansko miele d’abete.

Zdravilni učinki

(domnevni)
■ Med uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Med je sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz enostavnih sladkorjev (gl. zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
■ Hojev med je bogat z minerali, ugodno vpliva na dihala, pomaga pri zdravljenju slabokrvnosti.
■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
■ gl. sestavine

Opozorila

■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
■ Med je živilo živalskega izvora.

Zanimivosti

■ Slovensko čebelarstvo ima nadvse spoštljivo tradicijo. Čebelar Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih čebelarskih strokovnjakov. Cesar ga je povabil na Dunaj, kjer ga je imenoval za učitelja čebelarstva.
■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
■ Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

Viri

številni različni viri