Pogostejša sorta medu, ki ga čebele nabirajo s hoje oziroma navadne jelke
Hojev med je temno sivo rjave barve, s temno zelenimi odtenki. Ima srednje intenziven vonj, karakteristično po smoli, mleku v prahu in žganju. Aroma je srednje do precej intenzivna, s karakteristikami vonja, z dodatkomarome po sladu. Hojev med kristalizira počasi, kristaliziran pa postane svetle barve; gl. tudi
opombe.
Nakup
■ gl.
zdravilni učinki■ gl.
med (
nakup)
Shranjevanje
gl.
med (
shranjevanje)
Sestavine
Med vsebuje povprečno 34 %
grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 %
sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 %
trsnega ali
pesnega sladkorja (saharoza), 18 %
vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.),
organske kisline ter
vitamine B skupine in
C vitamin. Gl. tudi
zdravilni učinki.Priprava
gl. jedi z medom (številne
različice);
sladice z medom (številne
različice)
Nasveti
■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste
čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi
zdravilni učinki.■ gl.
opombe
Triki
gl.
opombePojasnila
■ Hoja (lat. Abies alba), bolj znana kot
navadna jelka ali
bela jelka, je iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem. Pri nas je najpogostejša v dinarskih gozdovih, od Trnovskega gozda čez Javornik in Snežnik do Gorskega Kotarja na Hrvaškem.
■ Med, proizvod
čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.
Različice
Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedbo):
akacijev med;
cvetlični med;
gozdni med; hojev med;
kostanjev med;
lipov med ter
smrekov med oziroma na redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med;
regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter
žajbljev med.
Opombe
■ S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med
kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.
■ Hojev med je po italijansko
miele d’abete.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Med uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Med je
sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo
energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz
enostavnih sladkorjev (gl.
zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
■ Hojev med je bogat z
minerali, ugodno vpliva na
dihala, pomaga pri zdravljenju
slabokrvnosti.■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
■ gl.
sestavine
Opozorila
■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
■ Med je živilo živalskega izvora.
Zanimivosti
■ Slovensko čebelarstvo ima nadvse spoštljivo tradicijo. Čebelar
Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih čebelarskih strokovnjakov. Cesar ga je povabil na Dunaj, kjer ga je imenoval za učitelja čebelarstva.
■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
■
Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.
Viri
številni različni viri