Gurman.eu - EU web awards finalist
Uporabnik Išči
    IŠČI PODROBNO

    Hojev med

    Pogostejša sorta medu, ki ga čebele nabirajo s hoje oziroma navadne jelke
    19. februar 2009
    št. ogledov: 7924
    Hojev med je temno sivo rjave barve, s temno zelenimi odtenki. Ima srednje intenziven vonj, karakteristično po smoli, mleku v prahu in žganju. Aroma je srednje do precej intenzivna, s karakteristikami vonja, z dodatkomarome po sladu. Hojev med kristalizira počasi, kristaliziran pa postane svetle barve; gl. tudi opombe.

    Nakup

    ■ gl. zdravilni učinki
    ■ gl. med (nakup)

    Shranjevanje

    gl. med (shranjevanje)

    Sestavine

    Med vsebuje povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza), 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline ter vitamine B skupine in C vitamin. Gl. tudi zdravilni učinki.

    Priprava

    gl. jedi z medom (številne različice); sladice z medom (številne različice)

    Nasveti

    ■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi zdravilni učinki.
    ■ gl. opombe

    Triki

    gl. opombe

    Pojasnila

    ■ Hoja (lat. Abies alba), bolj znana kot navadna jelka ali bela jelka, je iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem. Pri nas je najpogostejša v dinarskih gozdovih, od Trnovskega gozda čez Javornik in Snežnik do Gorskega Kotarja na Hrvaškem.
    ■ Med, proizvod čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.

    Različice

    Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedbo): akacijev med; cvetlični med; gozdni med; hojev med; kostanjev med; lipov med ter smrekov med oziroma na redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med; regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter žajbljev med.

    Opombe

    ■ S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.
    ■ Hojev med je po italijansko miele d’abete.

    Zdravilni učinki

    (domnevni)
    ■ Med uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
    ■ Med je sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz enostavnih sladkorjev (gl. zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
    ■ Hojev med je bogat z minerali, ugodno vpliva na dihala, pomaga pri zdravljenju slabokrvnosti.
    ■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
    ■ gl. sestavine

    Opozorila


    ■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
    ■ Med je živilo živalskega izvora.

    Zanimivosti

    ■ Slovensko čebelarstvo ima nadvse spoštljivo tradicijo. Čebelar Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih čebelarskih strokovnjakov. Cesar ga je povabil na Dunaj, kjer ga je imenoval za učitelja čebelarstva.
    ■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
    Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

    Viri

    številni različni viri 


    © 2004-2023 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    Odstrani