Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    IŠČI PODROBNO

    Cvetlični med

    Pogostejša sorta medu, ki ga čebele nabirajo po travnikih iz različnih medovitih rastlin
    19. februar 2009
    št. ogledov: 6213
      Cvetlični, cveten ali cvetni med sodi med priljubljene vrste medu, ki ga čebele nabirajo po travnikih iz različnih vrst medovitih rastlin, pri čemer lahko prevladuje posamezna rastlina, na primer regrat. Cvetlični med je (svetlo) rumene do rjave barve, glede na vrsto rastlin(e) in dodatka mane. Ima srednje do precej intenzivna ter prijetena vonj in aromo po travniku in zeliščih. Cvetlični med dokaj hitro kristalizira, pri čemer je kristalizacija lahko le delna, nepravilna. 

    Nakup

    ■ gl. zdravilni učinki
    ■ gl. med (nakup)

    Shranjevanje

    gl. med (shranjevanje)

    Sestavine

    Med vsebuje povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza), 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline ter vitamine B skupine in C vitamin. Gl. tudi zdravilni učinki.

    Priprava

    gl. jedi z medom (številne različice); sladice z medom (številne različice)

    Nasveti

    ■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi zdravilni učinki.
    ■ gl. opombe

    Triki

    gl. opombe

    Pojasnila

    Med, proizvod čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.

    Različice

    Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedbo): akacijev med; cvetlični med; gozdni med; hojev med; kostanjev med; lipov med ter smrekov med oziroma na redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med; regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter žajbljev med.

    Opombe

    S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.

    Zdravilni učinki

    (domnevni)
    ■ Med uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
    ■ Med je sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz enostavnih sladkorjev (gl. zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
    ■ Cvetlični med krepi žile in srce; gl. tudi opozorila.
    ■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
    ■ gl. sestavine

    Opozorila


    ■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
    ■ Med je živilo živalskega izvora.

    Zanimivosti

    ■ Slovensko čebelarstvo ima nadvse spoštljivo tradicijo. Čebelar Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih čebelarskih strokovnjakov. Cesar ga je povabil na Dunaj, kjer ga je imenoval za učitelja čebelarstva.
    ■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
    Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

    Viri

    številni različni viri 
    © 2004-2019 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    13.065
    receptov