Prijava DODAJ SVOJ RECEPT

Lonec na pritisk

Kuhinjska posoda, najpogosteje lonec, v katerem kuhamo živila oziroma jedi pod zvišanim pritiskom
12. avgust 2015
št. ogledov: 2598
Lonec na pritisk (tudi lonec na zvišan pritisk) je kuhinjska posoda, najpogosteje lonec, pa tudi ponev, kotel (do 300 l) in avtoklav, v katerem skuhamo živila (lahko tudi več živil hkrati) oziroma jedi pod zvišanim pritiskom. Posoda ima hermetičen pokrov s tesnilom, v njej pa kuhamo pri temperaturah med 120 in 125 °C. Na pokrovu je ventil, skozi katerega med kuhanjem para izrine zrak iz posode; gl. tudi pojasnila. Čas kuhanja skrajšamo za 50–70 % v primerjavi s kuhanjem v klasičnih posodah. Pri tem v živilih in jedeh ohranimo več hranilnih snovi in aromatičnih snovi (okusa), občutno pa lahko zmanjšamo količino začimb, zlasti nezdrave soli. Nezanemarljiv ni niti prihranek energije.Lonce na pritisk delimo na posode, v katerih živila/jedi kuhamo pod visokim (1,05 kg/cm², srednjim (0,7 kg/ cm²) in nizkim (0,35 kg/ cm²) pritiskom.

Nasveti

V loncu na pritisk ne kuhamo živil/jedi, ki terjajo kratek časa kuhanja, na primer testenin.

Pojasnila

Lonec na pritisk sestavlja posoda/lonec z okrepljenim, posebno oblikovanim robom. Nadalje posebno oblikovan pokrov s posebej oblikovanim robom, v katerem sta tesnilo in mehanizem za hermetično zapiranje. V pokrovu sta regulacijski in varnosti ventil. Regulacijski ventil vzdržuje približno 1 bar (100 kPa) nadtlaka, varnostni ventil pa se vklopi, če pritisk preveč naraste.

Ideje

■ V loncu na pritisk lahko (s)kuhamo govejo juho, goveji golaž (in druge različice ter raguje), vampe po tržaško, ričet in pasulj (v številnih različicah), hobotnico ipd.
■ V loncu na pritisk lahko živila/jedi skuhamo tudi v pari. Potrebujemo le ustrezen luknjičasti vložek. 

Opozorila

■ Sodobni lonci na pritisk ali ekonom lonci omogočajo različne nastavitve pritiska, obenem pa so povsem varni, saj vsebujejo več varnostnih ventilov. Kljub temu pri kuhanju v loncu na pritisk ali ekonom loncu obvezno upoštevamo navodila proizvajalca.
Lonec na pritisk ali ekonom lonec smemo napolniti le do dveh tretjin, pri jedeh, ki se penijo (npr. mleko, sadje) ali/in v katerih živila nabreknejo (zlasti stročnice, ješprenj) pa le do polovice. V loncu pa ne sme biti nikoli manj kot 2,5 dl tekočine.
Lonec na pritisk lahko odpremo komaj tedaj, ko pritisk v njem upade. Ventil s pokrova po vsaki uporabi ekonom lonca temeljito očistimo, da ni zamašen.

Zdravilni učinki

(domnevni) Pri hitrejši termični obdelavi v živilih/jedeh ohranimo več hranilnih snovi. 

Zanimivosti

■ Lonec na pritisk je leta 1679 izumil francoski izumitelj, zdravnik in naravoslovec Denis Papin (1647–okoli 1712), po katerem se posoda včasih imenuje Papinov lonec. Tedanja različica je imela velikanski ventil, pokrov pa je bil obtežen. Ekonom lonce za množičnejšo domačo rabo so začeli proizvajati med obema vojnama.
■ Točka vrelišča vode je odvisna od pritiska, ta pa je povezan tudi z nadmorsko višino. Na višjih nadmorskih višinah je zračni pritisk nižji, zato voda zavre pri nižji temperaturi. Himalajski šerpe zato pogosto uporabljajo ekonom lonec za kuhanje v visoko ležečih taborih.

Viri

številni različni viri 
© 2004-2020 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki