Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    IŠČI PODROBNO

    čokolada

    Pretežno industrijski izdelek iz plodov kakavovca: kakavovega masla, kakavove mase in kakava v prahu in iz drugih dodatkov, ponavadi v obliki ploščic, ki jim komercialno dodajajo sladkor, lešnike, arašide, mandlje, riž in podobno
    12. februar 2017
    št. ogledov: 3094
    Čokolada je pretežno industrijski izdelek iz plodov kakavovca: kakavovega masla, kakavove mase in kakava v prahu in iz drugih dodatkov, ponavadi v obliki ploščic, ki jim komercialno dodajo sladkor, lešnike, arašide, mandlje, riž in podobno.Čokolado proizvajajo tako, da kakavova semena izpostavijo soncu, da se obarvajo rahlo vijoličasto. Sledi fermentacija s katero se zrna obarvajo čokoladno rjavo. Zrna nato posušijo, očistijo in odstranijo koščice. Semena pražijo, da razvijejo bogat okus in značilne barve kakava. Pražena semena stiskajo. Nastane gosta, tekoča, rjava kakavova masa. Ko maso izpostavijo visokemu pritisku, iz nje iztisnejo kakavovo maslo. Preostanek zmeljejo v kakavov prah. Kakavovo maslo, kakavova masa in kakav v prahu so glavne surovine za čokolado. Čokolada ima zapleten okus, sestavljen iz 250 različnih posameznih okusov. Nasprotno ima vanilja najbolj preprost in povsem samostojen okus.Prva tovarna čokoladnih tablic je začela delovati leta 1819 v Švici. Tam so leta 1824 oziroma 1830 ustanovili tudi še danes delujoči podjetji Lindt in Tobler. Prva slovenska tovarna čokolade je začela delovati leta 1896 v Brestanici (tedaj Rajhenburg), pri samostanu bratov trapistov. Proizvodnjo sta vpeljala dva francoska redovnika, nato pa se je za mojstra čokolade v Franciji izšolal Štefan Mohorko, z meniškim imenom Ludvik. Tovarna je proizvedla 30 ton čokolade letno.

    Izboljšanje

    ■ Čokolado najbolje* kombiniramo z (abecedno): bananami*, češnjami, divjačino (divji zajec, srna), divjo perutnino, hruškami, javorovim sirupom, karamelom*, kavo*, kokosom, kostanji, lešniki*, malinami, mandlji*, maslom, mlekom*, orehi*, pomarančami, rozinami, rumom* (temnim), sadjem (suhim), sladkorjem*, sladko smetano*, sladom*, slivami (suhimi) ali/in s sojinim sirom (tofu).
    ■ Pravi čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abacedno): Dalloyau, Debauve & Gallais, La Maison du Chocolat, Valrhona in Weiss, sledijo pa jim Barry, Menier in Poulain. Po kakovosti jim konkurirata tudi italijanski blagovni znamki Amedei in Domori ter belgijski Callebaut in avstrijski Zotter.
    ■ Čokolado najbolje* začinjamo z (abecedno): cimetom*, ingverjem, meto* ali/in z vanilijo*.
    Domori Criollo Chuao (6,50 evra za 25 g) je domnevno najboljša čokolada na svetu. Criollo je absolutno najbolj redka, dragocena in naravna vrsta kakava, ki predstavlja samo 0,001% vse svetovne letine. Najboljši kakav, najbolj redke sorte Criollo je vzgojen na Haciendi San Jose v Venezueli, kjer skrbno čuvajo gensko raznolikost te izjemne sorte.
    ■ Sladice, pripravljene s čokolado, so še okusnejše, če čokoladi oziroma testu dodamo nekaj kapljic čokoladnega likerja.

    Nasveti

    Čokolado stopimo tako, da jo nadrobimo v posodo, ki jo položimo nad večjo posodo, v kateri zavremo in kuhljamo za 4 prste vode. Na hitro – 30 sekund do 2 minuti -, pa jo stopimo v mikrovalovki. V nekaj etapah, med katerimi čokolado premešamo.

    Različice

    Najbolj pogoste skupine čokoladnih sladic oz. sladic, ki vsebujejo tudi najmanj 100 g temne, mlečne ali/in bele čokolade:

    Opombe

    Kakav (s tem pa tudi temna čokolada) vsebuje nad 300 sestavin, ki ugodno vplivajo na naše telo, in predstavlja eno najbolj kompleksnih živil, kar jih poznamo. Vsebuje več antioksidantov kot česen in je najboljši vir magnezija, najpomembnejšega obrambnega elementa v telesu. Vsebuje tudi feniletilamin, ki povečuje sposobnost koncentracije in izboljšuje spomin. Deluje kot naravni antidepresiv in afrodiziak. Gl. tudi opozorila

    Opozorila

    ■ Čokolada vsebuje majhne količine tiramina, ki domnevno sproža napad migrene. Gl. tudi opombe.
    ■ Za proizvodno čokolade vsako leto porabijo pribl. 1,5 milijona ton kakavovca. Kar je enako teži 300.000 povprečno velikih slonov. Zaradi vse večje porabe najbolj čokolade, v državah, ki so največje izvoznice kakava, vsako leto posekajo na tisoče hektarov dragocenih gozdov in ustvarjajo nove plantaže kakavovca. Gl. tudi zanimivosti.
    ■ Mleko v mlečni čokoladi zavira odlične lastnosti kakava in preprečuje absorbcijo hranil v telo.

    Zanimivosti

    ■ Španski osvajalec Cortez je po povratku v Evropo (1528), s seboj prinesel tudi kakav. Znanja o gojenju kakavovca in pripravi čokolade pa so bila strogo varovana skrivnost, znana le maloštevilnim menihom in nunam.
    ■ Antonio Carletti in njegov sin Francesco sta bila v 16. stoletju popotnika, ki sta obiskala številne države in kontinente. Oče je med potovanjem umrl leta 1598 na Kitajskem, sin pa se je v Firence vrnil leta 1606; s seboj je prinesel tudi recepte za čokolado.
    ■ Prva slovenska tovarna čokolade je začela delovati leta 1896 v Brestanici (tedaj Rajhenburg), pri samostanu bratov trapistov. Proizvodnjo sta vpeljala dva francoska redovnika, nato pa se je za mojstra čokolade v Franciji izšolal Štefan Mohorko, z meniškim imenom Ludvik. Tovarna je proizvedla 30 ton čokolade letno.
    ■ Primorska družina Zavrtanik je v Lescah ustanovila drugo slovensko tovarno čokolade. Letna proizvodnja je bila 600 ton, po drugi vojni pa je z nacionalizacijo nastala tovarna Gorenjka. Pri nekaterih starejših receptih družino Zavrtanik napačno zapišemo Zavratnik.
    ■ Čokolada je v evropsko umetnost prodrla leta 1745, ko je znameniti pastel Čokoladarica upodobil francoski slikar Jean-Etienne Liotard. Original hranijo v Dresdnu.
    ■ Čokolada je že od nekdaj veljala za afrodiziak. Zadnji azteški vladar, cesar Montezuma II., je dnevno zaužil celo do 40 tekočih čokolad dnevno.
    ■ Za čokolado po svetu letno porabimo več kot 7 milijard evrov. Večino zneska, žal, za škodljive, dobro promovirane mlečne čokolade, ki na 100 g vsebujejo kar 58 % sladkorja. Povprečna poraba je pribl. 5,4 kg čokolade na osebo. Najbolj zasvojeni so Irci, Američani, Švedi, Danci, Francozi in Italijani. (2015) Gl. tudi opozorila.
    ■ Bela čokolada pravzaprav sploh ni čokolada; proizvajajo jo iz kakavovega masla.

    Ideje

    Nekaj vzorcev čokoladnih sladic in drugih desertov, ki vsebujejo vsaj 50 g temne, mlečne ali/in bele čokolade (vseh je na Gurmanu pribl. 1.000). Za podrobnejši pregled gl. ČOKOLADNE SLADICE.  

    Viri

    številni različni viri

    Sletne povezave

    skoraj vse o čokoladi (Wikipedia) 
     
    © 2004-2019 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    13.064
    receptov