gibanica
Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 20. Avgust 2018

gibanica

sladek ali slan kolač iz več plasti testa, najpogosteje vlečenega, in nadeva ali različnih nadevov
Izvor za besedo gibanica so gibâničnik, gibâničnjak, jerbas za pecivo, gibâničar (pek). V 18. stoletju jo omenja Pohlin kot gebanza.
Podobne jedi/sladice kot je gibanica, poznajo tudi Bosanci, Hrvati, Srbi (srbska gibanica), Madžari, pa še kdo.

Gibanica je sladek ali slan kolač iz plasti vlečenega testa (redkeje kvašenega, zelo redko krhkega) in nadeva ali različnih nadevov. Med najbolj priljubljene slovenske različice uvrščamo prekmursko gibanico (zaščitena tradicionalna posebnost; gl. video), prleško gibanico in haloško gibanico.
Prekmursko gibanico klasično pripravljamo z devetimi plastmi z obarjenim makom, skuto z rozinami, obarjenimi mletimi orehi in dušenimi jabolki. Gibanico pred pečenjem prelijemo s kislo smetano. Hrvati si jo lastijo kot medžimursko gibanico.
Prleško gibanico tradicionalno pripravljamo z devetimi plastmi: maslo, kisla smetana, skuta z rozinami, maslo in smetana (dvakrat), skuta in smetana za po vrhu. Priljubljena je tudi skutna različica brez sladkorja.
Haloško gibanico pripravljamo s kvašenim testom in skutnim nadevom (s kislo smetano, kokošjo ali gosjo mastjo, rumenjaki). Robove zavihamo navznoter, gibanico pa prelijemo s kislo smetano.
Manj znani sta kobanska gibanica (tudi loparošnica) iz kvašenega testa, obloženega z mešanico orehov, medu, rumenjakov, beljakovega snega, ruma in limonove lupinice) in pohorska gibanica, iz kvašenega testa, s sladim skutinim nadevom z jabolki.

različice
Sladke: gl. bučna gibanica; haloška gibanica; hitra gibanica z orehi, makom in jabolkigibanica z jabolki, orehi, makom in rozinami; ocvirkova gibanica (prekmurska; mleti ocvirki, jajca, limonova in pomarančna lupinica, rum, cimet); prekmurska gibanica; prleška gibanica; skutina gibanica; skutina gibanica z vlečenim testom ipd.
Slane: gl. ajdova gibanica s skuto (prekmurska); čemaževa gibanica; čemaževa gibanica s porom in šampinjoni; jogurtova gibanica; koprivna gibanica; kvasenica; kvasenica II; porova gibanica po starem; porova gibanica s feto; sirova gibanica s koprivami; sirova gibanica s špinačo; sirova gibanica z blitvo; sirova gibanica z opečenim testom; skutina gibanica s čemažem; skutina gibanica s koprivami; skutina gibanica s špinačo; skutina gibanica z blitvo; skutina gibanica z bučkami; skutina gibanica z opečenim testom; skutina gibanica z vlečenim testom II; skutna gibanica s čemažem; spanakopita; špinačna gibanica s feto ipd.

ideje
gl. burek (številne različice); vlečeno testo (različice in številne ideje); zavitek (številne različice)

zanimivosti

■ V Etimološkem slovarju slovenskega jezika je gibanica vrsta potice v vzhodnem predelu Štajerske. Izvor za besedo so gibâničnik, gibâničnjak, jerbas za pecivo, gibâničar (pek). V 18. stoletju jo omenja Pohlin kot gebanza. Beseda sama je izvedena iz besede gybati. Od 17. stoletja naprej se uporablja tudi v srbohrvaškem jeziku kot gibûnjica), gibanisati (peči gibanice), giböle (nadev za potice). Tudi v madžarskem jeziku pomeni gobonca oziroma gabonca vrsto peciva.
■ Najstarejši pisni vir o gibanici seže v leto 1828, ko je vzgojni pisatelj Jožef Košič župnik na Gornjem in Spodnjem Seniku pri Monoštru na prošnjo etnografa slovaškega porekla Johanna Csaplovicsa E. V. Jeszenova sestavil spis, v katerem označuje najnavadnejši živež prekmurske vasi pred sto leti in se posebej ustavlja ob
hajdinjači, gibanici, krapcih in vrtankih. Slednji je ta spis objavil v madžarskem in nemškem jeziku (A magyaroszági Vendus – tótokról; Croaten und Wenden in Ungern). V spisu O vendskih Totih v madžarski državi, kakor tudi v spisu O Hrvatih in Slovencih na Ogrskem je napisano, da je gibanica vlečeno testo potreseno z repo in skuto. Pri tem je poudarjeno, da to ni isto pecivo kot madžarski lepény, ali pa krapci. V nadaljevanju je omenjeno, da na svatbi, ko se s hrano prav zapravljivo streže po vsej krajini, gibanica ne sme manjkati. Tukaj je tudi prvič napisano, da se gibanica imenuje po večplastnem testu - gyüba. Opisana je tudi receptura, ki pravi, da se gibanico pripravi tako, da se na tanko vlečeno testo potrese sesekljano zelje, repo ali pa skuto, pokrije s plastjo testa (10–11 plasti) in vsako polije z mastjo, ter ponovno potrese z zeljem, repo ali s skuto in speče. To pecivo pravi bi imeli nekateri Madžari za rétes (zavitek), vendar gibanice se ne zavije enako. Gibanico se razreže na trikotne kose in se jo v velikem kupu postavi na mizo. Vsakomur pripada kos gibanice, ki se ga lahko takoj poje, ali pa se ga odnese domov, ne da bi bil kdo za to obrekovan. Enako velja, če je pri določeni hiši kako večje opravilo in se gibanico postreže delavcem. Ta zgodovinska dela so bila v poznejšem obdobju prevajana in njihovi prevodi objavljeni v Pomurskem vestniku in v knjigi Življenje Slovencev med Muro in Rabo: prevod izbranih del.
■ Podobne jedi/sladice kot je gibanica, poznajo tudi Bosanci, Hrvati, Srbi (srbska gibanica; video), Madžari, pa še kdo.

viri
■ dopolnjeno geslo gibanica
■ številni različni viri 

 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje