»... V govejo juho v Velikih Laščah vložijo velik in babiško okusen kos pečenega mesnega zavitka, foto- in okusogenični krompirjev štrukelj prelijejo s silno hrenovo omako, katere nekaj moči bi nujno potrebovala le nominalno hrenova, v resnici pa smetanova juha z orehi. Štrukeljska nebesa se nadaljujejo s puhasto rahlim gluhim štrukljem, ki je že sam zase mojstrovina, še boljši pa je položen ob mehke rezine klasično omačenega košutinega teleta ali ob natančno na angleško komando pečen in lepo uležan biftek z zelenim poprom. Naslov pogumnostnega presežka večera pa tokrat nenadejano roma k v panado iz drobtin, zelišč in strtih bučnih semen odetemu in ocvrtemu bambiju, ki je nenavadni obdelavi navkljub ohranil sočnost, mehkobo in okus. Bravo!...« (Mladina, 2012)
»... Kuhinja je nova, veceji so moderni, kmalu bo slaščičarna, saj je bila včasih tam pekarna, čez nekaj časa bodo tudi sobe. Naložba je bila velika, trajala je dalje in stala je več od predvidenega. Za to je potrebna velika hrabrost... Svinjski vrat z zeliščno skorjico in gluhimi štruklji pa je bil zmagovalec! Že pred kar leti so se Kukljevi odločili, da bodo pečenko rezali iz svinjskega vratu, ker bodo zadovoljni tisti, ki hočejo rodo, kot tisti, ki hočejo mastno. Meso je imelo toliko okusa, da sem jih osumil: "Imate svojega mesarja?" Natakar, ki je svoje delo v ednini in dveh skoraj polnih gostinskih sobah opravil brez napake in tako kot da bi delal na svojem, je priznal, da ne, kar daje še večje priznanje kuharici, pa čeprav ji je za skorjico zmanjkalo zelišč.... In, končno je bil sirov (skutin) zavitek spet pravi slovenski štrudl! Prav svež, prav pečen, prav sočen, prav sladek in pravega okusa. Priznam, malo sva se kregala, kje je polovica.« (Rad Dobrojem, 2009)
»... Moje skromno mnenje: Pri Kuklju se navzlic vsem tem letom »na sceni« še vedno dobro držijo. Večina jedi je okusnih, izvirnih in narejenih s srcem. Tako kot pri naših prejšnjih obiskih opažamo le, da jim pri nekaterih pregovornih klasikah malo zmanjka sape.« (Nedelo, 2007)
»... Čeprav smo Ilovarjevi zavzeli mizo nasproti Levstika šele proti koncu nedeljskega šihta, se popoldanska ura ni kdovekako poznala telečji, s krače odrezani pečenki ali slastni goski z mlinci in rdečim zeljem, svinjske pečenke pa niti zmerno smetanasta, maslena gobova omaka ni rešila pred suhotnim vtisom. Čeprav se na Kukljevih mično aranžiranih krožnikih znajde tudi kaka odvečnost, denimo jezero vaniljeve omake okoli prav fejst sirovega štrudla, na splošno ni čutiti ne bogatije ne podmetov ali industrijskih primesi, hkrati pa se s sidriščem v nevsakdanjih dolenjskih specialitetah in z občasnimi posrečenimi sestavljankami - tudi kuhane hruške s kostanjevo kremo in čežano - uspešno upira asimilaciji v zadnji trend ali povprečje. Kuklju, posebej v luči z zadnjimi močmi likvidirane potrgalke in dolgočasne vinske karte, ne bi škodilo tvornejše posvečanje vinom...« (Mladina, 2001)
Vinska karta
50 etiket
Cene
4-hodni degustacijski meni 33 evrov (2012)
za serijo obilno odmerjenih porcij hladne, tople, glavne in sladke rihte je treba mošnjiček odpreti za približno 35 evrov (2012)
Prijava
