Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    PODROBNO ISKANJE

    Restavracija Maxim, Ljubljana

    Eden najboljših gostinskih lokalov pri nas

    Restavracija Maxim
    1000 Ljubljana, Trg republike 1

    Smerokaz

    sredi Ljubljane, pod Maximarketom

    Kontakt

    Odprto

    od ponedeljka do petka od 12. do 22. ure

    Zaprto

    sobota, nedelja, prazniki

    Kuhinja

    visoka mednarodna kuhinja; gl. tudi drugo 

    Ocene

    Nedelo, oktober 2015 (4,5/6); Mladina, oktober 2014 (4/5); Nedelo, januar 2014 (5,5/6); Nedelo, september 2011 (5,5/6); Nedelo, januar 2011 (4/6); Nedelo, 2006 (4/5); Večer, 2003 (4/6); Nedelo, 2002 (5/5); gl. opombe 

    Izvlečki iz ocen

    • »... Zadostuje že pogled na jedilni list: ker je (pravilno) kratek in ker chef Kovač ni mladostno zaletav. Lahko bi veliko priložnost popadel s preveliko žlico in se bodel s slavo predhodnika. Lahko bi ustvarjal in tudi eksperimentiral. Lahko bi hotel takoj (in) preveč. A na srečo je Kovač miren mladenič, ki se spomin­ja, kaj vse ga je chef naučil. Zato je degustacijski meni maximovsko eleganten in svetovljanski, toda ne chefovsko važen in bahat, zato je à la carte kratek in jedrnat... si nad filejem divjega romba navdušen. Zato, ker je hkrati tako enostaven, toda tudi bogat. Ker je to brezhibnost visoke kuhinje, ki se zaveda vrhunskosti osnovne sestavine, zato glavnega igralca ne muči z egom dodatkov, jedca pa ne z egom chefa. Romb je najvišje kakovosti, zato je tako tudi pečen, oblit in obložen... Srnin hrbet, mehek, sočen, nežen, brezhiben, je bil za vrhunec, s skorjico in kremo piemontskih leš­nikov, za žlahtnost sestavin in prepoznavnost okusov...« (Nedelo, 2015)
    • »... In Kuhar kuha res dobro, na trenutke vrhunsko. Po pogrinjkastem starošolskem hladnem polnjenem lignju se degustacijski meni odpre s tremi izjemnimi jedmi: kvadri gosjih jeter so zunaj hrustljavi, znotraj pa dekadentno topljivi, polžji ragu z na mikrokocke narezano zelenjavo in tartufi je – tudi zaradi Kuharjevega podpisnega pireja iz peteršiljevega korena – nekaj najboljšega, kar smo kdaj okusili v prestolnici; v nulo pečene jakobove pokrovače s pomarančnimi ravioli, nadevanimi s koromačem, z lotosovim cvetom in župco limonine trave pa so jasen dokaz, da se stari mojster ni zataknil v devetdesetih letih. Delček globalne korajže smo nato ujeli še v omaki iz grenivkastega, Japoncem ljubega agruma juzuja, ki je poživljala sicer zelo klasičen krožnik počasi kuhanega fileja kovača na rezancih z morskim pajkom...« (Mladina, 2014)
    • »... Rarog na pomarančnih raviolih s koromačem in črno trobento je nova učna ura visoke francoske kuhinje, ki ji Andrej Kuhar dodaja svoje prepoznavne okuse, oblike, arome in njihove kombinacije. Ničesar ni premalo, predvsem pa ne preveč. Krožniki so polni, toda jedi so lahke, zaradi užitka, ki riše široke nasmehe. Ko je tako, bi plesali in gore premikali, ne pa zaspali in obležali. V tem je največja razlika med vrhunskostjo in povprečnostjo, med umetnostjo in kuhanjem, med uživanjem in jedenjem...« (Nedelo, 2014)
    • »... Če so polži povsem francoski, ker to v Maxim sodi, so vampi tudi slovenski in žabji kraki celo ljubljanski. Predvsem pa so polži v žafranovi omaki tako mehki, da jih z užitkom grizeš. Kombinacija je klasična, s pirejem in špinačo, izvedba pa preprosta, da se čudiš, zakaj ne kuhajo tako vsi in povsod. Kajti v Maximu in pri Kuharju sploh ne gre le za drage sestavine, pa čeprav so ob telečjih vampih tudi gosja jetra. Ne nazadnje, tik pred zdajci so se Maximovi meniji celo nekoliko pocenili, čeprav se je razlika na krožnikih še povečala...« (Nedelo, 2011) 
    • »... Zakaj obiskati? Kdor ne gleda na ceno in kdor nima časa za branje, ker raje prikima natakarju, ko ponudi danes za vas, škampe cardinale in ribo iz pečice, je stalen gost. Ker ga v Maximu nihče ne moti (razen telefona), ker je med svojimi, ker sklepa posle, zavezništva in komplote, ker je tako kot v vsakem velikem in glavnem mestu. Ker so jedi za 4, čeprav cene in servis niso...« (Nedelo, 2011) 
    • »... Vsi kuharji, od začetka do zdaj, so bili več kot nadstandardni, ponudba se je zadnjih dvajset let spogledovala s francosko kuhinjo, ki jo je v Slovenijo vpeljal njihov prejšnji kuharski mojster Slavko Adamlje. Tradicijo, ki uspešno nadgrajuje Maximovo zgodbo, zdaj neguje Boštjan Slak, verjetno eden najboljših slovenskih mlajših kuharjev... Moje skromno mnenje: Recimo, da so imeli v Maximu slab dan, kajti peščica nepotrebnih, drobnih, a vseeno usodnih nepazljivosti jim je onemogočila preboj do najboljših ocen. Vsekakor dobro delajo, vinsko karto so še dopolnili s ponudbo iz tujine. Kuharskega znanja je veliko, vendar se sprašujem – ali Boštjan zares pokusi vse, kar gre iz kuhinje? Obisk priporočam...« (Nedelo, 2006) 
    • »... Navdušili so naju solata iz koromača in sladici. Med pluse vsekakor sodi tudi lokacija. Minus: vse drugo je bilo pač običajno kosilo, noben vau! Dobro obrtniško skuhano, spečeno, postreženo, toda le to. Glede na lego, zaledje, infrastrukturo, goste bi to morala biti vrhunska, najbolj elitna slovenska restavracija, takšna, ki bi se morala potegovati za prvo slovensko (michelinovo) zvezdico. A za kaj takega ji še preveč manjka! Oziroma: v primerjavi z navadnimi slovenskimi gostilnami je hrana in postrežba v Maximu zelo dobra. Toda v primerjavi z vrhunskimi tujimi restavracijami primerjave sploh - ni!... (Večer, 2003) 

    Vinska karta

    200 etiket; slovenska vina pokrajinah, okoliših in slogih; najbolj priljubljeni: Burja, Simčič Marjan, Sutor, Barons De Rothschild in Bjana

    Cene

    hladne in tople predjedi 12 do 18, juhe 5,50 do 10, glavne jedi 24 do 38, sladice 6,50 do 8,50; 4-hodni gourmet meni 42; 5-hodni 52, 6-hodni 62 € (Nedelo, 2015)

    Dodatna ponudba

    Spletne povezave

    12.351
    receptov
    1.224+
    leksikonskih gesel
    126
    člankov
    © 2004-2018 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    Zapri