Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    IŠČI PODROBNO

    Gostilna Pri Lojzetu, Zemono, Vipava

    Gostinski lokal, ki sodi v najožji vrh slovenske gostinske ponudbe. Dokazano z delitvijo 1. mesta v prvem izboru Gault & Millau Slovenija 2018. Chef Tomaž Kavčič že leta raziskuje in improvizira z okusi, aromami, teksturami, temperaturami, tehnikami in sožitji. Niti popolne inovacije niso redkost.

    Gostilna Pri Lojzetu
    5271 Vipava, Zemono

    Smerokaz

    gostilna Pri Lojzetu je umeščena v dvorec Zemono – tik pred istoimensko vasico, - do katere pridemo po stari cesti med Vipavo in Ajdovščino

    Kontakt

    05 368 70 07; 040 777 726
    zemono@zemono.si

    Odprto

    od srede do nedelje od 12. do 22. ure

    Zaprto

    ponedeljek, torek

    Kuhinja

    nova slovenska kuhinja; vipavska, primorska, sredozemska, molekularna; slow food 

    Ocene

    Nedelo, junij 2014 (5,5/6); Mladina, september 2011 (5/5);  Rad Dobrojem, 2008 (5,5/6); Nedelo, 2007 (5/6); Večer, 2007 (6/6); Mladina, 2004 (5/5); Nedelo, 2003 (5/5), Mladina, 1998 (5/5); gl. opombe

    Izvlečki iz ocen

    ■ »... Jedi Tomaža Kavčiča poznajo okuse (vseh pet), arome, teksture, temperature in kombinacije, uporabljajo tehnike, učinke in zgodbe, vključujejo pogled (razgled z Zemona!), sluh (sliši se le žvrgolenje ptic) in otip (še zmeraj se začne tako kot nekoč v maminem Dornberku s hrenovim namazom in trganim kruhom). Toda vse to so drugi že posneli, saj Tomi kaže pot. Kar vedno znova navduši, je njegov občutek za – primernost! Vsak element ima svoj smisel, svoj zakaj-zato. Tam na Zemonu je vse zato, da pričara nasmeh, izvabi zadovoljstvo...« (Nedelo, 2014)

    ■ »... In cut: zamešajo sorbet iz pinele, predte postavijo oval s suhim ledom, gazda ga prelije z zalivalno kanglo, v kateri je redukcija belega grozdja, in tako sproži burno in spektakularno dimno-aromatično reakcijo. Ni še konec: na mizo strese suho listje, ga posuje s kvazisnegom in tako ustvari zimske razmere za mineštro. Ki je tokrat sladica, sestavljena iz petih vrst zelenjave, sedmih vrst sadja in malo sladoleda. In naprej: krhki old school orehovi rogljički, interpretacija ferrerota, miniatura s kavnim moussom in mlečno peno... A tudi brez tega je obed v gledališču sanj nekaj zelo posebnega. Reprize sledijo...« (Mladina, 2011) 

    ■ »... Vse jedi, seveda, niso bile na ravni 5,5. Nekatere se kljub novim kolekcijam in kljub Tomijevi knjigi gostov, v katero vpisuje, kaj je kdo kdaj jedel, ponavljajo. Slišim kritike, ki niso vedno le dobre, predvsem ko ne streže gospodar. Vse do »malenkosti«, kot so mrzli krožniki... Kljub temu pa je Lojzetova glavna odlika v tem, da – kaže pot! To je vredno največ, kajti le tako bo celotna slovenska kulinarika napredovala. S tem pa ne mislim le gostincev, temveč tudi njihove goste. Obisk na Zemonu je kot obisk kulinaričnega seminarja kakšnega od največjih svetovnih kuharskih mojstrov. Obisk na Zemonu je, namreč, doživetje...« (Rad Dobrojem, 2008)

    ■ »... Glavna jed je sveta preproščina, a vsebuje mojstrsko dovršenost okusov. Raca, pečena v lastnem soku v pečici, na beli polenti. Kreacijo posujejo z dimljenim ovčjim sirom in dodajo omako iz gozdnih sadežev in paprike (!?), ki je – popolna norišnica. V kombinaciji z mehkobno maščobo race, ki se kar topi v ustih, je to skok do neba. Na koncu vsakemu prinesejo kovček zakladov – sladic, ki ob svoji enkratnosti sploh ne potrebujejo komentarja. Sladoled z žajbljem. Kostanjeva krema s kakijem. Bučna krema s črno čokolado. Odklop...« (Nedelo, 2007)

    ■ »... Tomi išče... Kot dandanes, pravzaprav, iščejo vsi veliki. Nič čudnega, da je med njimi tudi Tomi Kavčič. Vabijo ga na največje kulinarične prireditve, kjer nastopa skupaj s Ferranom Adrio, Hestonom Blumenthalom, Heinzom Beckom, Pierrom Gagnairom... Vsak od njih ima po tri Michelinove zvezdice, Tomi nima še nobene! Kdaj jo bo dobil? Ko bo našel?!... Obisk Zemona je brez dvoma eno največjih slovenskih kulinaričnih doživetij. To niso več le okusi, to so vedno bolj zgodbe. Pravzaprav kar resničnostni show...« (Rad Dobrojem, 2007)

    ■ »... Legenda je pač legenda, zato na kratko – že od vsega začetka svojega delovanja, še zlasti pa v zadnjem desetletju, je Lojze sinonim za zunajserijsko kakovost ter oživljanje in nadgrajevanje kulinarične tradicije. Zaradi predanega dela in gostoljubja so Kavčiči med najbolj znanimi slovenskimi gostilniškimi družinami... Surovo na surovo se imenuje izjemno kakovosten goveji pljučni del, ki kar nekaj tednov preživi v oljčnem olju z zelišči. Meso potem postrgajo ven, ga obogatijo z zelišči (prednjači vodna kreša), to plemenito mehkost pa obložijo s prvovrstnimi rezinami mariniranih jurčkov...« (Nedelo, 2003)

    ■ »... Ob Zemonovi zmagoviti, do želodca prijazni, v primernem ritmu postreženi četi jedi bi takole okobal rekli, da zgage ni bilo v nje števili. Bi pa iz vrste, ki so jo, po slowfoodovsko, zaznamovali tudi vipavsko kuharsko izročilo ter pridelki in ki so ji načelovali hrenova omaka, domači kruh in ocvirkova makovka, končali pa panettone, domači sladoled in panna cotta s kakijevim prelivom, odlikovali naštete borce na požiralniku: divjačinski carpaccio, ki si je prefinjeno razdelil ozemlje jezika z rukolo in dimljeno skuto; mineštre, joto, gobovo in zelenjavno juho, za prepričljiv nastop v hrustljavi testeni opravi; neupogljiv riž s travisianom; izjemno, izvrstno, oh ah, govejo tagliatto, ki je, ko je bilo najbolj treba, zasenčila tako vepra kot kozlička. V luči dognanj nam ne ostane nič drugega, kot da Zemonu zaželimo še tisto piko na i, ki jo bo dalo daljše taborjenje v novem lokalu...« (Mladina, 1998) 

    Cene

    hladne predjedi 9 do 17, juhe 3 do 6, tople predjedi 5 do 15, glavne jedi 19 do 29, sladice 7 do 10 evrov; degustacijski ribji ali mesni meni 55 evrov (5 hodov), mešani meni 60 (6 hodov); degustacijski ribji ali mesni meni z vinsko spremljavo 65 evrov (5 hodov), mešani meni z vinsko spremljavo 75 evrov (6 hodov) Nedelo, 2014 

    Vinska karta

    350 etiket

    Drugo

    catering

    opombe
    ■ Furmanska gostilna Pri Lojzetu, v Dornberku, je v pisnih virih prvič omenjena leta 1897. Zato je pošteno, da vsaj omenimo nekaj imen, ki so vtkana v to dolgo tradicijo: Mici, Valerija, Katja in Tomaž Tomi Kavčič ter Marko Bolčina.
    Avtohtono kulinariko z avtohtonimi sestavinami so pričeli negovati v Dornberku dosti prej, ko je Carlo Petrini leta 1987 v Parizu ustanovil to svetovno gibanje. Tako je bilo decembra 1995 več kot logično, da se je ustanovna večerja slovenskega gibanja Slow Food zgodila pri njih.
    ■ Tudi (ali pa: še posebej) tako vrhunska restavracija bi lahko imela dodelan spletni portal, z jedilnim listom in z vinsko karto (s cenami), pa kakšno foto galerijo eksterierja, interierja in jedi. 
    ■ Povezave na nekatere ocene v časnikih/revijah niso mogoče, ker je uredništvo članek odstranilo s portala (Mladina) ali pa je dostop plačljiv (Nedelo). 

    Spletne povezave

    abecedno kazalo (ocenjenih) slovenskih gostilna
    ■ abecedno kazalo najboljših slovenskih gostilna
    100 najboljših restavracij na svetu
     
    13. januar 2008
    št. ogledov: 12649
    © 2004-2018 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    12.446
    receptov