Danilo, gostilna & vinoteka

Danilo, gostilna & vinoteka
4220 Škofja Loka, Reteče 48

Smerokaz

Reteče so le nekaj kilometrov pred Škofjo Loko (iz ljubljanske smeri)

Kontakt

■ 04 515 34 44
■ info@danilogostilna.si

Odprto

od torka do sobote, od 12. do 15.30 in od 19. do 22. ure; nedelje in prazniki od 12. do 16. ure

Zaprto

ponedeljek

Kuhinja

posodobljena tradicionalna slovenska kuhinja; slow food 

Ocene

Nedelo, september 2016 (5/6); Mladina, september 2013 (4/5); Nedelo, 2009 (5/6); Nedelo, 2007 (5/6); Mladina, 2003 (4/5); Nedelo, 2002 (5/6); Mladina, 1998 (4/5); gl. opombe

Izvlečki iz ocen

■ »...Tradicionalna loška mešta iz koruzne moke, kuhane s krompirjem in zabeljene z ocvirki, je tako postala zlati tartuf, jed s podpisom, ki ima vse, tradicijo, lokalnost, žlahtnost, značaj. Ko imaš takšno jed, moraš vsakih 25 let le še stene prenovit... Jed, ki se je ujela z novo eleganco, pa je bil jagenjček, sicer file, a z ješprenjevo rižoto in kremo iz jajčevcev, visoko in preprosto hjrati, skladno v okusih in teksturah... Tudi ribji del, sicer spet postrvji, je bil na tej ravni, še bolj preprost, toda ravno zato dovršeno izpeljan in harmonično usklajen, kot nežno poširan file postrvi, dišeča in polna rožmarinova polenta ter povezovalna, bolj omaka kot krema, blitva... in za sladico torta, ki je poleti na terasi že dobro desetletje. Saj je kot mešta, ki se je nikoli ne naveličaš, da so le nektarine tako zrele, da združijo maskarpone, karamelo, mandlje v greh... (Nedelo, 2016)
■ »... pisalo je goveja juha z zelišči – skorajda izločili iz zastavljenega scenosleda. Še dobro, da je nismo, saj se je z idejno preprostostjo in natančno povezavo intenzivnih okusov izkazala za najprepričljivejšo jed večera: v močno govejo juho zmeljejo pušeljc svežih dišavnic (bravo za luštrek!) in dobljeno zeleno krepčilo nalijejo v pecljat kozarec, nanj pa položijo opečeno rezino kruha z na hitro popečenimi koščki govedine. Izjemna je tudi na timijanov brioš nabrizgana in ob jabolčni tris (čežana, rezina sušenega in košček karameliziranega jabolka) položena krema iz gosjih jeter...« (Mladina, 2013) 
■ »... Zakaj obiskati? Ker ima kostanjeva rezina kakijev preliv, biskvit, opit ne v rumu, temveč v limonovem soku, pa cimetovo peno. Ker se jagodičevje v rdečem vinu sliši odmrznjeno, toda okus je drugače znan. Ker je iz domače brajde! To je Danilo. Ve, kaj je domače. Sliva, robida, izabela. Ve, kaj je izročilo. Saj je nono vedno pil koreto. In ve, kaj je sodobno in novo, saj se sadjevec na kavni kremi peni. Začne in konča pa se s pralinejem...« (Nedelo, 2009)
■ »... Moje skromno mnenje: Danilo je z leti samo še boljši. Po eni strani je trdno zasidran v etnološko dediščino svojega okolja, po drugi pa gre strumno v korak s svetovnimi kulinaričnimi smernicami. Sicer zahtevna kombinacija, ki bi marsikoga spodnesla, je pri Danilu izjemno uspešno dograjena in spretno lovijo ravnotežje med obema težko združljivima skrajnostma.« (Nedelo, 2007)

■ »... Da se Danilova kuhinja kljub videzu ne omejuje s slow propozicijami, načelnim favoriziranjem okoliških jedi ter surovin, in pogleduje po bratskih pokrajinah, so izpričali tudi špinačni njoki s trevigianom. Po imenitnem sorbetu se je Ilovarjev trio posladkal še s sočnimi žrebičkovimi, s portovcem zalitimi lički in nasledkom martinovega, udarnim pirejem iz gosjih jeter, zmazal tris okusnih sladkih grižljajev in po vseh, kakor velevajo trenutne šege, alkoholno izdatnih in dostikrat barikiranih vinih, ki so brez hibe, a tudi presežka spremila scenosled, ni mogel stisniti več od kupice sladkega radgonskega traminca v bogato založeni vinski kleti, kje, da bi obrnil ploščo in napadel nastavljen Tavčarjev pršut...« (Mladina, 2003)

■ »... V zadnjih petih letih je Danilo postal »zakon« za vse dobrojedce. Ob našem zadnjem obisku pred dobrima dvema letoma so brez težav dobili najboljšo oceno. Medtem so svoje znanje in ponudbo še nadgradili, prejeli množico priznanj iz tujine (še posebno iz okoliša gibanja Slow Food, katerega člani so), pa tudi doma ni bilo skoraj nikogar, ki bi se kaj pritoževal nad njihovo umetelno in okusno ponudbo... Plus: vse. Minus: nič.« (Nedelo, 2002)

■ »... Če le povprek pogledamo prerešetane jedi, je očitno, da Danilo najbolje čara s škofjeloškimi ali občegorenjskimi specialitetami, za kar gre nedvomno hvala tudi avtohtonim jedem naklonjenim načelom polžjih omizij. Če mu je česa položiti na srce, bi se ta polog iztekel v prošnjo po budnosti pred slovensko šampinjonsko in smetanasto kugo, v molitev za krepko govejo juho in za tanjši posluh za vina...« (Mladina, 1998) 

Cene

■ hladne predjedi 8–11, tople predjedi 8,50–16, glavne jedi 14–24, sladice 4,50–5,50; 4-hodni degustacijski meni 29, 8-hodni pa 49 evrov (2016)
■ Danilovo degustacijsko pot, ki obsega pet polnih hodov in pet drobnih razvedrilc, lahko prehodite za 45 evrov (2013)

Vinska karta

vinska karta s cenami (32 strani!); več kot 500 etiket; najdražje vino je Ch.Margaux, 2012, 974 evrov

opombe 
■ Začetek krčmarjenja sega v leto 1861; v gostilno se je priženila sestra Janeza Kreka, pisatelj Fran S. Finžgar pa gostilno popiše v svojem romanu Leta mojega potovanja.
■ Lokal se je do pomladi 2016 imenoval Pri Danilu.
■ Povezave na nekatere ocene v časnikih/revijah niso mogoče, ker je uredništvo članek odstranilo s portala (Mladina) ali pa je dostop plačljiv (Nedelo). 

Spletne povezave

■ abecedno kazalo (ocenjenih) slovenskih gostilna
■ abecedno kazalo najboljših slovenskih gostilna
■ 100 najboljših restavracij na svetu