Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    IŠČI PODROBNO

    Gostilna Ravbar

    Eden (naj)boljših gostinskih lokalov v Sloveniji
    22. avgust 2008
    št. ogledov: 4209

    Gostilna Ravbar
    6221 Dutovlje, Dol pri Vogljah 5

    Smerokaz

    z regionalne ceste Sežana – Nova Gorica v Dutovljah zavijemo levo proti Repentaboru

    Kontakti

    ■05 734 61 80
    gostilna.ravbar@siol.net 

    Odprto

    od četrtka do nedelje od 11. do 16. in od 18. do 22. ure; sreda od 11. do 16. ure

    Zaprto

    ponedeljek, torek

    Kuhinja

    kraška, slovenska, lovska

    Ocene

    Mladina, september 2012 (4/5); Nedelo, september 2011 (hrana 4/6); Mladina, 2003 (5/5); Večer, 2000 (brez ocene) ; Mladina, 1996 (5/5); gl. opombe

    Izvlečki iz ocen

    ■ »... Pri predmetu testenine so bili dokazi kraške profesure tile: veliki, z zeliščno skuto polnjeni in z žajbljem, hrustljavo ocvrtim na putru, beljeni ravioli; dišeč, v nulo zrolan kvašen špinačni štrukelj ter mehki njoki, tokrat preliti z jurčki. Predvsem pa bi nam bilo ljubo, če bi se učenci špeglali po glavnih mesojedskih rihtah: da bi se torej držali Ravbarjeve navade, da je vsako meso vredno svoje priloge (tokrat: pečen krompir, ocvrti mini svaljkci in pražen krompir z najjačo skorjo ever!) in da se mesu ne sme delati sila: telečja krača je zgled sočnosti, pečen janček zgled mehkobe, rožnati, na žaru pečeni jelenovi medaljoni z zelenim poprom, rožmarinom in žajbljem pa si kot zgled obojega zaslužijo še posebno pohvalo...« (Mladina, 2012) 
    ■ »... A tako je že od 1888. leta! Zato je jota kot prava stara ”kuhnja”, s klobaso kožarco vred. Z zeljem, ravno prav kislim, krompirjem, ravno prav mehkim, fižolom, ravno prav redkim. Kot juha, ne enolončnica, saj je spisek ”danes smo pripravili”, ko mladi natakar poklekne ob mizi, da si malo odpočije dolge noge, še daljši. Če je na njem tudi zeliščna juha s špinačo, je nikar ne izpustite. Boste pa zaradi nje, ki tako diši po Krasu, kot da so v njej tudi listi šelina (zelene), poslej vse druge kremne juhe, ki se skrivajo za lončki sladke smetane. Čeprav so njoki z gobami in rezanci s tartufi, pa se jim je vseeno dobro upreti. Čeprav so ravioli z mladim sirom, rjavim maslom in opraženim žajbljem, so Ravbarjeva posebnost vseeno kaneloni. Takšnih ni nikjer drugje v Sloveniji!...« (Nedelo, 2011)
    ■ »... Kras je predvsem za obiskovalce iz centralne Slovenije tekom let postal neke vrste »sveta dežela«. Razlogov je več, verjetno pa so glavni tisti, ki zagovarjajo tipičen način življenja, ki se skozi stoletja ni kaj dosti spremenil, svojevrstna arhitektura in seveda kulinarika z vini. In v teh okoliščinah Ravbar že od leta 1888 skrbi za svoje goste, od katerih jih je veliko tudi iz Italije... Sklep: Kot sem napeljal v začetku besedila, je Ravbar zelo korektna domača gostilna, ki vam bo tradicionalno kraško kulinariko predstavila v dobri luči. Veliko osnovnih sestavin jedi naredijo sami, pa tudi preostale materiale kupujejo nadstandardno. In zato so v večini okusi čisti in jasni. (Finance, 2009)
    ■ »... Za neubranljive so se izkazali tudi na jeziku višnjev mlad teran iz Ravbarjeve kleti ter glavne jedi, fenomenalen janjček s krompirjem, masleni jelenovi medaljoni z žara s popečenimi jurčki, rožnato zapečen biftek ter sočen žrebičkov ombolo, kvartet pa je navzlic popolnjenim kapacitetam z lahkoto opravil še z dosti lažjo verzijo prekmurske gibanice, z jogurtovo strjenko, prvovrstno čokoladno bombo oziroma mousse in z domačo, bolj ploščato, brez smetane narejeno kremšnito. Za sabo smo morda pustili kako žlico kisle repe in zelja, pa zato veliko z domačim kruhom pomazanih krožnikov. Gre za lakoto, požrešnost ali dokaz, da pri Ravbarju, ki zna oceniti prave porcije in tempo, pazi na začimbe, maščobo in dodatke in stavi na prej preproste kot ekskluzivne ali modne jedi, nekdo hudimano vešče suče kuhalnico?...« (Mladina, 2003)
    ■ »... Plus: Trdna, domača gostilna, ki ne stoji kar tako tam že od 1888. leta. in tudi županova ni bila najbrž kar tako. Ohranila je kraško arhitekturo, tudi kraško tradicijo, pa četudi jo je obilno nadgradilo z novodobnostjo, ki jo pač zahtevajo gostje iz Ljubljane in Trsta. To je gostilna, v katero se stalni gost vedno rad vrača. Minus: Vseeno pa bi si že zaradi ambienta zaželel (še) več kraškosti. Ker znajo, bi lahko bil izbor izvirnosti, predvsem pri prilogah in zelenjavnih jedeh, s katerimi je kraška kuhinja ravno bogata, dosti bolj pester. Potem bi najbrž tudi ogenj v kaminu veselo plapolal...« (Večer, 2000)
    ■ »... Nič manj ni navdušila niti zlato rumena povrhnjica kozlička, ki so mu delali družbo s koščki pršuta poudarjen grah in njoki. Tudi bolj kontinentalna izbira glavne jedi se je vsaj glede roastbeefa izkazala za pravilno, pravi preizkusni kamen, florentinec, pa je kazal znamenja neenakomerne zapečenosti in suše. Tu in pri sladoledu, ki ga kupujejo od Ljubljanskih mlekarn, pa se že neha zamera Ilovarjevega krožka, ki je tako in tako trajala samo do kozjega sira, ki je letošnji prvak celjskega sejma, sorbetta, krasno krhkega, toplega jabolčnega zavitka in po vseh pravilih skuhanega espressa. Ravbarji se ne pačijo z jedmi, ki jih ne bi dobro poznali in jih tudi ne bi znali sproti priporočiti neodločnemu gostu...« (Mladina, 1996)

    Cene

    hladne predjedi 7 do 10, juhe 3,50 do 5, tople predjedi 7 do 15, glavne jedi 12 do 18, sladice 3 do 5 evrov

    Opomba

    ■ Ravbarjevi začetki segajo v daljnje leto 1888.
    ■ Povezave na nekatere ocene v časnikih/revijah niso mogoče, ker je uredništvo članke odstranilo s portala (Mladina) ali pa je dostop plačljiv (Nedelo).

    Spletne povezave

    ■ najboljši slovenski gostinski lokali, abecedno
    ■ slovenski gostinski lokali, krajevno
    ■ najboljših 100 restavracij na svetu 

    © 2004-2019 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    12.919
    receptov