Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    IŠČI PODROBNO

    Shujševalna dieta

    Izbrana živila, več rednih obrokov, manjše količine hrane in redna vadba, vendar pa to ni vse
    17. junij 2009
    št. ogledov: 3805

    Ustrezno telesno težo ohranjamo z izbranimi živili (prehranjevalna piramida), z več rednimi obroki dnevno, z manjšimi količinami hrane in z redno vadbo. V igri pa so (tudi) geni, porušeno hormonsko ravnotežje in celo nekatere vrste virusov, kakor piše Joanne Chen (na fotografiji). Sicer pa poglejmo 13 (relativno novih) dejstev o debelosti in hujšanju.
     

    1. Debelost je dedna
    Izkazalo se je, da imajo ljudje s podvojenim genom FTO (nekoč bajsijev gen; angl. fatsko gene; ima ga pribl. 19 % prebivalstva) kar 40 % več možnosti, da zbolijo za sladkorno boleznijo in kar 60 % več možnosti, da bodo debeli. To pa ne pomeni, da ljudje, ki gena nimajo podvojenega, niso debeli.
    Znanstveniki predvidevajo, da lahko obstaja tudi do 100 genov, ki povzročajo debelost. Vendar pa naj bi imeli ostali geni znatno manjši učinek. Podedovana nagnjenost k debelosti pa ni nujno obsodba na doživljensko hujšanje, saj z redno vadbo tveganje tveganje zlahka preprečimo.
     

    2. Nekateri ljudje imajo več maščobnih celic
    Razpon števila celic je neverjetno velik, saj jih imajo nekateri ljudje dvakrat več od drugih. Čeprav nam uspe shujšati za nekaj kilogramov, število maščobnih celic ostane nespremenjeno. Te zadržujejo maščobe, ki so že znotraj njih, poleg tega pa težijo k vedno novemu “dolivanju” maščobe.
    Maščobne celice nastanejo v obdobju otroštva, njihovo število pa se v času adolescence ustali. Za telo je bolje, če ima več manjših maščobnih celic kot veliko malo velikih. Ker pa na število maščobnih celic ne moremo vplivati, lahko storimo marsikaj, da ostanejo majhne. Gl. točka 3.
     

    3. Na prebavo lahko vplivamo
    Predvidoma je že 5 kilogramov telesne teže preveč dovolj, da se prebava upočasni, mi pa se znajdemo v začaranem krogu: bolj ko se zredimo, težje shujšamo. Zato se držimo uvodoma omenjenih pravil: izbrana živila (prehranjevalna piramida), več rednih obrokov dnevno, manjše količine hrane in redna vadba.
     

    4. Dokazano je, da stres redi
    Najkrajša pot do kopičenja odvečnih kilogramov je sindrom polnih ust; stres izzove željo po prigrizkih, bogatih z ogljikovimi hidrati, ki znižajo raven stresnih hormonov.
    Stresni hormon pa pospešuje tudi kopičenje maščob v telesu, saj večino stresnih situacij rešujemo sede, zato se neporabljena energija nabira okrog pasu. Pravilni prehrani in redni vadbi zato dodajmo tudi nekaj časa za stvari, ki nas veselijo.
     

    5. Mamina nosečnost je zapečatila našo usodo
    Nezdrava prehrana naših mam ima podobno škodljiv vpliv na zarodek kot kajenje ali / in uživanje alkohola. S sladkorjem in maščobami bogata hrana, ki jo zaužijemo še pred rojstvom, je škodljiva.
    Bodoče mamice, pozor: zdrav način prehranjevanja je dobra popotnica vašemu otroku.
     

    6. Več ur spanja, manj kilogramov
    Zadostna količina spanja (ne manj kot 7 do 8 ur) nam daje občutek sitosti. Pomanjkanje spanja poruši hormonsko ravnovesje, povzroči padec vsebnosti leptina (uravnava občutek sitosti) in hkrati porast vsebnosti grelina, ki povzroča občutek lakote. Spanec je potemtakem najenostavnejši in najcenejši način uravnavanja telesne teže.
     

    7. Tudi teža partnerja je pomembna
    Raziskave kažejo, da predebel človek kar za 37 % poveča možnost, da se bo v kratkem zredil tudi njegov partner.
     

    8. Apčih! Tudi virusi povzročajo debelost
    Kaže, da virusi povzročajo povečanje števila maščobnih celic v našem telesu kot tudi količine maščobe v samih celicah.
     

    9. Piškoti povzročajo pravo odvisnost
    Od hrane ne moremo postati odvisni kot od alkohola ali kokaina, strokovnjaki pa so v zadnjih letih odkrili nekaj precej osupljivih podobnosti. Ko so osebam, ki so sodelovale pri raziskavi, pokazali imena hrane, ki so jo imeli radi, je razburjenje ob razmišljanju o hrani povzročilo pospešeno delovanje istega dela možganov kot v primeru, ko so uživali droge. Domnevajo, da je krivec dopamin, hormon ugodnega počutja. Če imajo debeli ljudje manj receptorjev za dopamin, njihovo telo za občutek sreče potrebuje večje količine hrane.
     

    10. Vnetje ušesa lahko pretenta okuševalne brbončice
    Ljudje, ki slabše zaznavajo okus hrane, se hitreje zredijo. Vnetje srednjega ušesa lahko (rahlo) poškoduje okuševalni živec, ki poteka skozi srednje uho. Osebe s pogostim vnetjem srednjega ušesa so najverjetneje bolj nagnjene k uživanju sladke in mastne hrane, saj je njihova sposobnost zaznavanja sladkega in mastnega manjša. Vnetje srednjega ušesa je v otroštvu skoraj enako težko preprečiti kot prehlad, ugotovili pa so, da manjša izpostavljenost pasivnemu kajenju zmanjša možnost za pojav vnetja.
     

    11. Antioksidanti tudi pomagajo
    Prosti radikali pospešujejo staranje, povzročajo pa tudi hitrejše kopičenje kilogramov. Te molekule poškodujejo celice, ki telesu sporočajo, kdaj smo siti. Prosti radikali nastjajajo ob prehranjevanju, posebej intenzivni pa so takrat, ko uživamo sladkarije, čips in podobne ogljikove hidrate.
     

    12. Odločite se za dieto, katero koli dieto
    Strokovnjaki so si enotni, da je sredozemski način prehranjevanja in priprave hrane med najbolj zdravimi. Sicer pa zagotovo veljajo naslednja priporočila:

    • ogljikove hidrate uživajmo le v obliki polnozrnatih izdelkov in vlaknin;
    • omejimo vnos nasičenih maščobnih kislin in transmaščob;
    • uživajmo enostavne beljakovine;
    • do sitega jejmo sadje in zelenjavo.

    Vsi strokovnjaki odvsetujejo uživanje industrijsko pripravljene hrane in ogljikovih hidratov v obliki sladkorjev, saj to povzroča nagli porast nivoja inzulina, kar povečuje kopičenje maščobnih zalog in sčasoma privede celo do razvoja sladkorje bolezni.
     

    13. V dobri formi, čeprav ne vitki
    Rezultati študije (5440 oseb, ZDA) so pokazali, da ima 51 % odraslih močno predebelih in 32 % pretežkih oseb normalno raven holesterola in sladkorjev v krvi, normalen krvni pritisk in so nasploh zelo zdravi. Nasprotno pa je kar 23,5 % vitkih ljudi nezdravih in zato za pojav bolezni srca in ožilja veliko bolj dovzetni..
    Za zdravje je potrebno najmanj 30 minut intenzivnega gibanja vsak dan (!), vendar ne nujno v enem kosu. Vadbo lahko razdelimo na krajše intervale: namesto dvigala uporabimo stopnice, z mestnega avtobusa izstopimo postajo prej in podobno. 

    Sklepna misel bi lahko bila, da popoln videz in idealna telesna teža nista tako pomembna, kot sta pomembna stopnja telesne pripravljenosti in zdrav način življenja. Je pa res, da ima pomembno vlogo v zdraven načinu življenja prav prehrana. Že manjše spremembe v prehrani opazno izboljšajo naše prehranske navade, to pa je ena od (glavnih) poti k ustrezni telesni teži in zdravju.

    Viri

    • povzetek članka 13 osupljivih dejstev o hujšanju, Chen, Joanne (Random House Inc.), Reader’s Digest (Mladinska knjiga Založba), maj 2009
    • fotografija Sturman, Kevin
    • številni različni viri
    © 2004-2019 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    12.856
    receptov