Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    IŠČI PODROBNO

    Na tržnici

    Privoščimo si razkošje domače tržnice - Drobni nasveti za boljši nakup - Kdo prideluje in kdo (pre)prodaja
    02. december 2004
    št. ogledov: 4999

    Kaže, da sodi tržnica med večje probleme zakonodajalca, tržne inšpekcije, Javnega holdinga Ljubljana in mestnega županstva. Prijetni nakupi svežih (?) domačih (?) dobrot (?) so tudi prijetna druženja, ki pa si jih ob vse hitrejši (roko)borbi za delovno mesto in vsakdanji kruhek, žal, privoščimo vse poredkeje. Najpogosteje ob sobotah. Že zaradi teh, redkih priložnosti obiska domače tržnice, bi si želeli, da nekdo na njih naredi tudi malo reda. Pa ne le zato, da bo pred prepodajalci in drugimi nebodigatrebeži zaščitil nas, potrošnike. Ampak tudi zato, da bo pred njimi zaščitil tiste entuziaste, ki še vedno pridelujejo na domačih kmetijah. Z lastnimi rokami, znanji in izkušnjami. Pa tudi zato, da bomo vedeli, kdaj, komu in zakaj (pre)plačujemo živila in izdelke z oznako domače, bio, naravno in podobno.

    Dokler se v samem uvodu tega zapisa omenjeni subjekti ne zmigajo, pa se skušajmo organizirati sami. V temle kotičku bomo zapisovali drobne nasvete oziroma trike, ki nam bodo koristili pri nakupih na tržnici. Pa ne le na ljubljanski. Ozrli se bomo tudi po Sloveniji. Tukaj bomo objavljali tudi imena tistih kmetij oziroma prodajalcev, pri katerih nam ni potrebno skrbeti za izvor in kakovost ponujenega blaga.

    Zato ste vsi skupaj prijazno vabljeni, da posredujete svoja mnenja, nasvete, priporočila in kritike. Na dnu članka je rubrika napišite komentar, neregistrirani obiskovalci pa se nam lahko oglasite na znani elektronski naslo: info@gurman.eu. Pa ne pozabite zapisati, če poleg vašega prispevka lahko objavimo tudi vaše ime in priimek. 

    DROBNI NASVETI

    • Poglejmo prodajalčeve roke. Veliko nam povedo o čistoči, pa tudi o tem, če stojimo pred stojnico kmeta/proizvajalca ali preprodajalca.
    • Pri sveži zelenjavi so mesta, na katerih je bila odrezana, sočna in vlažna. Stara zelenjava ima rja(vkast)e in posušene peclje, kar velja tudi za nekattero sadje (na primer češnje, lubenice).
    • Sledimo znanim gostincem. Na tržnicah jih kupuje kar nekaj. Njihove obraze poznamo iz lokalov, v katere zahajamo, pa tudi iz medijev. Tam, kjer kupujejo oni, živila ne morejo biti slaba.
    • Prepoznajmo sveže sadje. Vedno diši.
    • Komaj na trgu se odločajmo, kaj bomo kuhali. Glede na tisti dan sveža (sezonska) živila, kar še posebej velja za ribe in morske plodove, za gobe in podobno. Če temu nismo kos, si doma pripravimo seznam dveh, treh jedi, ki bi se jih lotili tisti dan. Potem dajmo prednost jedi, za katero najdemo najustreznejše sestavine.
    • Na tržnici bodimo čisto majčkeno nezaupljivi. Če bi bili vsi proizvodi, ki so na ljubljanski tržnici označeni kot koprski ali briški, v resnici z navedenih področij, bi moralo biti vsako od teh področij veliko vsaj za eno Slovenijo.
    • K poglavju o majčkeni nezaupljivosti sodi tudi tale nasvet. Na vprašanje "Je lahko malo več?", mirno odgovarjajmo z "Ne, hvala." Tisti malo več namreč običajno pomeni, da ne moremo slediti prodajalčevi izjemno hitri matematiki na naš račun.

    viri
    fotografija s portala Visit Ljubljana

    © 2004-2019 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    12.766
    receptov