• 200 g pire
• 800 g bukovih ostrigarjev
• 2 žlici olivnega olja
• 1 žlica kisa
• sol
• črni poper v zrnu
• 4 stroki česna
• 4 vejice peteršilja

priprava
■ V soljeni vodi skuhamo piro.
■ Ostrigarje natrgamo na lističe.
■ V ponvi segrejemo olje, na katerem na hitro prepražimo ostrigarje.
■ Česen olupimo in pretlačimo ali drobno sesekljamo.
■ Peteršilj osmukamo in drobno sesekljamo.
■ Kuhano piro odcedimo in ohladimo.
■ Prepraženim gobam dodamo sesekljana česen in peteršilj, sol in sveže strt črni poper. Premešamo, odstavimo in ohladimo.
■ Gobam primešamo ohlajeno piro, prilijemo z vodo razredčen kis in premešamo.

serviranje
Pira s praženimi bukovimi ostrigarji je odlična hladna predjed.

nadomestek
Piro v večini jedi lahko nadomestimo z rižem in obratno.

izboljšanje
■ Kakovostnejše (ekstra deviško) olivno olje, okusnejša jed.
■ Jedi nazadnje primešamo grobo sesekljane (pražene) lešnike ali (pražena) sončnična semena.

nasveti
■ Pri nakupu gojenih bukovih ostrigarjev izbiramo manjše gobe. Večje so bolj vodene.
■ Svežih ostrigarjev po možnosti ne peremo, saj na ta način izgubijo značilen okus. Ostanke zemlje odstranimo s posebnim čopičem za čiščenje gob, z mehko zobno krtačko (seveda jo imamo le v ta namen) ali s papirnato kuhinjsko brisačo. Oleseneli del betov porežemo.

pojasnila
Gojene gobe so za razliko od gozdnih biološko neoporečne. Pa še nekaj prednosti imajo: dostopne so skozi vse leto, med njimi ni strupenih, pa tudi klopa ne moremo ujeti med nakupovanjem.

različice
gl. bukov ostrigar; pira

ideje
Gojene gobe imajo nežnejši okus od divjih. Zato so primerne za kuharsko improvizacijo, saj jim z različnimi dodatki bistveno spreminjamo okus. Preizkušene kombinacije so z artičokami, jajci, s sirom, z bučkami, s krompirjem, špinačo, teletino, perutnino, z govedino, divjačino in z vinom, zlasti z madeiro.

opombe
■ Pira je vrsta pšenice, ki uspeva tudi brez dodatnega gnojenja in kemikalij.
■ Bukov ostrigar (lat. Pleurotus ostreatus) sodi med redke gozdne gobe, ki jih tudi gojimo. Divji je nekoliko izrazitejšega okusa.

zdravilni učinki (domnevni)
Piro (gl. opombe) zelo dobro prenašajo tudi ljudje, alergični na beljakovine drugih žit. Steklasto zrnje z okusom po orehih je izjemno hranljivo, lahko prebavljivo in ima veliko beljakovin.

zanimivosti
V Švici pravijo piri tudi zeleno zrnje (nem. grunkern), ker jo žanjejo v mlečni zrelosti, ko je klasje še zeleno.

viri
številni različni viri 

kuhanje, praženje