vlečeno testo
• 500 g moke
• 1 žlica olja
• 1 žlica svetlega kisa
• ščepec soli

skutin nadev s kislo smetano

• 1 kg skute
• 5 dl goste kisle smetane
• 200 g masla
• 2 – 4 žlice sladkorja
• 2 jajci
• 1 zavitek vanilijevega sladkorja
• ščepec soli

predpriprava
■ V skledo presejemo moko, na sredi pa naredimo jamico. Vanjo nalijemo 1,5 decilitra mlačne vode, olje in kis, potem pa ugnetemo gladko, voljno testo. Oblikujemo ga v hlebček, premažemo z oljem, pokrijemo s skledo in pustimo počivati 2 uri.
■ Okrogel ognjevaren ali kovinski pekač s premerom približno 35 centimetrov namažemo z maslom.

priprava
■ V kozici pristavimo in stopimo maslo.
■ V kotličku gladko razmešamo skuto, sladkor, jajci, vanilijev sladkor in ščepec soli; gl. pojasnila.
■ Spočito vlečeno testo na rahlo pomokani delovni površini čim tanjše razvaljamo, potem pa ga s hrbtno stranjo dlani čim tanjše razvlečemo. Položimo ga v pomaslen model, in sicer tako, da približno polovica testa enakomerno visi čez rob. Testo, ki visi čez rob, zarežemo do roba pekača na 7 enakih delov.
■ Pečico segrejemo na 180 °C.
■ Testo namažemo z raztopljenim maslom, dodamo del nadeva, tega pa pokrijemo z enim od sedmih delov testa, ki visijo čez rob. Robove testa stisnemo, postopek pa ponavljamo toliko časa, da porabimo vse testo in nadev. Na vrhu gibanice naj bosta dve plasti testa, ki ju bogato premažemo s kislo smetano.
■ Pekač za približno 30 minut potisnemo v segreto pečico, da se gibanica zlatorjavo zapeče.

serviranje
Prleška gibanica ali gibanica z nadevom iz skute in kisle smetane je najokusnejša še vroča. Narežemo jo na ozke trikotnike in po okusu potresemo s sladkorjem v prahu.

nadomestek
Maslo lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega vidika slabše nadomestilo.

izboljšanje
■ Po drugi svetovni vojni so začeli v prleško gibanico ponekod dodajati tudi rozine.
■ Najokusnejšo različico spečemo v krušni peči.

nasveti
■ Testo pripravimo z ostro in mehko moko, pri čemer pa naj prevladuje ostra.
■ Vlečeno testo naj bo mehkejše in prožno oziroma elastično, ugnetemo pa ga do te mere, da se ločuje od dlani in posode ali delovne površine, na kateri ga pripravljamo.
■ Razvlečeno testo je na robovih nekoliko debelejše. Robove pred nadevanjem okrog in okrog obrežemo.
■ Svežo skuto prepoznamo po sladkastem okusu, svetli barvi in vlažnosti (ne vodenosti!). Skuta slabše kakovosti vsebuje veliko kisline.

triki
Če testo med vlečenjem nekoliko preluknjamo, testo na tistem mestu rahlo potegnemo skupaj in luknjo zatisnemo.

pojasnila
■ Cela vrsta najrazličnejših pogač se je v Prlekiji verjetno razvila iz lokalne krušne dediščine. Ob vsaki peki kruha je bilo treba namreč nasititi zlasti določeno število lačnih otrok in iz ostankov testa pri mesenju kruha so gospodinje »izumljale« najrazličnejše vrste okusnih pogač. Te so sčasoma postale tudi zahtevnejše po načinih priprave in uporabljenih sestavinah. Zato so jih pripravljali predvsem za praznične in druge posebne priložnosti.
■ Če vodi za vlečeno testo dodamo malo kisa ali limoninega soka, ga bomo lažje vlekli. Postopek si olajšamo tudi na ta način, da razvaljano testo pred vlečenjem tanko namažemo z mlačnim oljem ali s stopljenim maslom.
■ V tujini poznajo več vrst skute oziroma svežih sirov: bajtarski sir (angl. cottage chees), kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees), maskarpone (ital. mascarpone), rikota (ital. ricotta) in scamorza (ital.), boursin, fromage frais in petit suisse (vse fr.) in drugi. Nekateri od naštetih so naprodaj tudi v naših trgovinah.
■ Skuto za tople jedi vedno rahlo posolimo.

različice
gl. gibanica (različice)

ideje
gl. zavitek (različice)

opombe
■ Bogastvo pogač v Prlekiji dokazuje tudi paleta lokalnih narečnih poimenovanj, ki jih lahko strnem v štiri temeljne skupine: gibanice, kvasenice, krapci in pogače.
■ Sestavine za vlečeno testo se razlikujejo od recepta do recepta; gl. vlečeno testo (različice). Zato tudi pri vlečenem testu velja rek: "Vaja dela mojstra!"

opozorila
■ Belo moko uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ Vlečeno testo postane prožno le zaradi močnega gnetenja. Tega dela nam ne more prihraniti noben električni pripomoček.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim žolčem.

zanimivosti
■ Vlečeno testo so v Evropo domnevno prinesli Turki ob svojem pohodu nad Dunaj, leta 1683.
■ Največ jajc, 371, je v enem letu znesla kokoš s prozaičnim imenom N° 2988. (2005)

viri
■ dopolnjen recept prleška gibanica ali gibanica z nadevom iz skute in kisle smetane iz knjige Okusiti Slovenijo, Bogataj, Janez, Darila Rokus, Ljubljana 2007
■ fotografija Jeseničnik, Tomo

spletne povezave
■ spletni nakup (bibliofilske izdaje) knjige Okusiti Slovenijo
■ Darila Rokus, Ljubljana
■ Tomo Jeseničnik, življenjepis 

skutin nadev, boursin, holesterol