Energijska vrednost ali energijska vrednost hrane je razmerje med ogljikovimi hidrati (1 gram da okroglo 4 kalorije oziroma 17 kilodžulov), maščobami (1 gram da okroglo 9 kalorij oziroma 37 kilodžulov) in beljakovinami (1 gram da okroglo 4 kalorije oziroma 17 kilodžulov) v hrani.
Te snovi dajejo človeku energijo, ki jo telo potrebuje za metabolizem, vzdrževanje telesne temperature in delo. Merijo jo z džuli (joul) oziroma kilodžuli (1 kilodžul je enako 103 džule), prej pa so jo s kalorijami.
Visoko energijsko vrednost imajo jajca, meso, mleko, sir, sladkor in maščobe, majhno pa sadje in zelenjava. Gl. tudi hranilna vrednost.

pojasnila
Dnevne potrebe. Odrasel človek potrebuje v mirovanju okoli 1370 kalorij oziroma 7030 kilodžulov dnevno, pri težkem telesnem delu pa okoli 4380 do 5980 kalorij oziroma 18.830 do 25.100 kilodžulov. Ker potrebuje telo energijo ves dan, je treba njen vnos porazdeliti. Zajtrk naj bi pokril 20 %, dopoldanska malica 10 %, kosilo 40 %, popoldanska malica 10 % in večerja 20 % dnevnih energijskih potreb. Gl. tudi opombe.

opombe
Pogosto človek poje več, kot potrebuje, zato se zredi, ker se presežek energijskih snovi kopiči v maščobi. Kadar poje premalo, pa se ti presežki porabijo in človek shujša. 

viri
Kuharska enciklopedija, Novak, Bogdan; Lenarčič, Simon, Modrijan založba, Ljubljana 2009

spletne povezave
■ spletni nakup Kuharske enciklopedije Modrijan založba, Ljubljana
■ Bogdan, Novak (Wikipedija)
■ Kuharska enciklopedija