aleluja

fulj
slovenska ljudska postna in velikonočna jed
Aleluja je tradicionalna slovenska postna in velikonočna jed, ki so jo pripravljali iz repnih olupkov.

Aleluja je tradicionalna slovenska postna in velikonočna jed, ki so jo pripravljali iz repnih olupkov, ki so jih pri pripravi kisle repe spravljali in sušili v dolgih trakovih. Po pokrajinah je znanih nekaj različic. (gl.)

različice
■ V Poljanski dolini so alelujo zakuhali z belo moko in zabelili z maslom.
■ Drugod po Gorenjskem so jo skuhali v kaši, podmeteni z ajdovo moko, ali kar v mesni juhi.
■ Prleška aleluja je iz posušenih repnih olupkov, kijih 3 dni namakajo, pri čemer vodo vsak dan zamenjajo. Nato jih skuhajo v juhi, v kateri so kuhali meso. Kuhane olupke vzamejo z juhe, sesekljajo in vrnejo v juho. Ko zavre, dodajo podmet iz moke in hladne vode. Na koncu jo zabelijo z vročimi ocvirki ali praženo zaseko.
■ Ponekod naredijo podmet iz ajdove moke, drugje jo zgostijo z ajdovo ali proseno kašo, začinijo s kumino in poprom.
■ Primorska aleluja je iz cele sveže repe, ki jo na primer v Štanjelu razrežejo neolupljeno na rezine, stresejo v kozico, zalijejo z vodo, da jih komaj pokrije, solijo in skuhajo. Na maslu zarumenijo drobtine, stresejo repne rezine nanje s tekočino vred, pomešajo, po potrebi zgostijo z moko. Izboljšajo jo z žlico smetane. 

opombe
Aleluja je po nekaterih virih (npr. Tone Janežič, Mirjam Furlan Lapanja, Dnevnik 30.3.2002) spomin na hudo lakota, ki je na Kranjskem vladala leta 1529 ali pa v letih 1817 do 1820, ko so komaj čakali, da bo zrasla prva travica, ki so jo potem pojedli s kisom.

zanimivosti
■ V Brdih je aleluja fulj.
■ Pisatelj Janez Trdina je v svoji noveli Arov in Zman (1850) zapisal izročilo o nastanku aleluje: »Od Turkov obleganim kristjanom je zmanjkal živež. Ko sta dva hlapca kuhala na dvorišču svoj zadnji del všena, jima je padel iz droga nad kotlom v lonec repni olupek in se prav dobro skuhal. Olupkov je bilo v gradu na pretek. S tem so se potem preživeli oni in tudi drugi ljudje, ki o veliki noči niso imeli več druge hrane.«
■ Še leta 1944 so ljubljanske branjevke na trgu ponujale alelujo, repne olupke, namočene v domači kis. 

viri 
številni različin viri