bazilika

aromatična, do 50 cm visoka rastlina, z najpogosteje velikimi, ovalnimi, živo zelenimi lističi, ki jih skupaj s cvetnimi vršički (gl. začinjanje) uporabljamo kot kuhinjsko zelišče, in drobnimi belimi cvetovi. V Sredozemlju sodi med najpomembnejša kuhinjska zelišča.
Sorte se med seboj razlikujejo po višini (nižje so aromatičnejše), barvi, velikosti lističev ter po vonju in okusu. Navadna bazilika vsebuje linalol, ki v pretežni meri definira njen vonj, poleg tega še nekaj metilhavikola in malo evgenola. Je svežega, rahlo sladkastega okusa in hladne, pikantne arome, ki nekoliko spominja na klinčke in meto.
Podoben okus imajo tudi škrlatna, grška in solatna bazilika ter Purple Ruffles.
Azijske sorte bazilike (gl. sorte) so številne kakor evropske. Po vonju in okusu se precej razlikujejo, saj imajo drugačno sestavo eteričnih olj; največ vsebujejo metilhavikola, nekaj evgenola in zelo malo kafre.

gojenje
Skoraj vse bazilike so nežne enoletnice – eno od izjem, trajnico African Blue, je mogoče kupiti tudi pri nas –, ki jih doma lahko vzgojimo iz semen. Najbolje uspeva v rodovitnih, dobro odcednih tleh, na sončnem in zavetnem delu vrta. V hladnejših predelih lepo uspeva na okenski polici. Stebelne in cvetne vršičke redno odstranjujemo, da zavremo cvetenje in spodbudimo košato rast.

sorte
■ gl. african blue; cimetna bazilika; green ruffles; grška bazilika; purple ruffles; solatna bazilika; škrlatna bazilika itd.
■ Azijske sorte: ameriška bazilika; kafrna bazilika; limonska bazilika; sladka bazilika; sveta bazilika; tajska bazilika itd.

nabiranje
Baziliko praviloma nabiramo do prve zmrzali. Najizrazitejšo aromo imajo tik pred cvetenjem mladi lističi pri vrhu rastline (vršički).

nakup
Pri nakupu se izognemo šopkom s počrnelimi ali / in povešenimi lističi. Aromatičnejše so nizke sorte z manj listi.

shranjevanje
■ Vejice ovijemo v vlažno papirnato kuhinjsko brisačo; 2 do 3 dni jih lahko hranimo v hladilnikovem predalu za zelenjavo; baziliko lahko na enak način hranimo tudi v plastični vrečki. Tajsko baziliko lahko hranimo 5 do 6 dni.
■ Bazilikine lističe lahko shranimo v steklenih kozarcih. Posamezne plasti potresemo s soljo, ki baziliki ohrani privlačno barvo, potem pa baziliko prelijemo z (ekstra deviškim) olivnim oljem. Tako jo lahko hranimo vso zimo.
■ V olju hranimo tudi baziliko v obliki pesta.
■ Bazilikine lističe sesekljamo skupaj s soljo. S sesekljanimi nadenemo posodice za pripravo ledenih kock, prilijemo malo vode in zamrznemo. Zamrznjene kocke predenemo v plastično vrečko in hranimo v zamrzovalniku.
■ Bazilikine lističe lahko posušimo, za odišavljanje pa uporabljamo cele, zdrobljene ali mlete posušene lističe. Posušene lističe hranimo v nepredušno zaprtih temnih posodicah v temnem prostoru. Posušena bazilika ima izrazitejšo aromo, manjka pa ji za baziliko značilna svežina; nekoliko večji ščepec posušene ustreza žlici sveže.

predpriprava
Jedem dodajamo cele lističe, lahko pa jih tudi natrgamo, zrežemo na rezance (gl. opozorila) ali sesekljamo. Sveže lističe (se)sekljamo skupaj z malo soli, ki baziliki ohrani privlačno barvo.

odišavljanje
■ Med številnimi vrstami bazilike lahko izbiramo rastline različnih barv, različnega vonja in z različno močnim okusom. Jedem jo dodajamo nekaj minut (različni viri svetujejo 5 do 10 minut) pred koncem priprave. S svežo baziliko tik pred serviranjem pogosto potresemo surove ali že pripravljene jedi. Nekateri viri predlagajo, da jedi nekaj bazilike za okus dodamo na začetku priprave, drugi del, za vonj, pa dodamo po končanem kuhanju.
■ Z baziliko pripravljamo svetovno znani hladni bazilikini omaki, italijanski pesto in francoski pistou.
■ Bazilika je nepogrešljiva pri pripravi paradižnika, zlasti paradižnikovih solat in paradižnikovih omak. Zelo pogosto jo dodajamo tudi testeninam, jajčnim jedem in solatam.
■ Z baziliko odišavljamo gobje jedi (z baziliko nadomestimo peteršilj), jajčne jedi; (mlado) koruzo, omake (paradižnikove, mesne, zeliščne), ovčetino, paradižnikove omake, pečene ribe (zlasti barbona; notranjost natremo z mešanico limoninega soka, soli in bazilike),
pečenke iz sesekljanega mesa, pice, pokrovače, rake, ribje zavrelice, riževe jedi; (mehke) sire, na primer mocarelo, solate (zlasti paradižnikove in kumarične; baziliko na solato natrgamo tik pred serviranjem, da kisle sestavine solatnega preliva ne uničijo njene žlahtne arome), (prelive za) testenine, zelenjavne jedi (tudi surove) in prikuhe (paradižnik, kumare, krompir, jajčevci, bučke, grah, stročji fižol; pri zelenjavi se odlično dopolnjuje s poprom, peteršiljem in česnom ali s poprom, pehtranom in koprom; gl. tudi kombiniranje), zelenjavne juhe (zlasti grahove in fižolove), zrezke (telečje in jagnječje; pred pečenjem jih mariniramo v olju, baziliki in česnu) itd.
■ Z baziliko odišavljamo nadeve za pečenega piščanca; v skodelici zmešamo zmehčano maslo, sesekljana baziliko in česen, drobno naribano limonino lupino in malo drobtin. Z mešanico pod kožo natremo celega piščanca ali kose.
■ Bazilikin polni okus je zelo izrazit na opečenih kruhkih, obloženih s paradižnikom in potresenih z bazilikinimi lističi.
■ Z baziliko pripravljamo bazilikin kis (s škrlatno baziliko dosežemo privlačno rožnato barvo) in bazilikino olje, z njenim eteričnim oljem pa odišavljamo tudi nekatere alkoholne pijače (chartreuse).
■ Ocvrti bazilikini lističi imajo prav poseben okus in so pika na i vsake jedi.
■ Bazilikine cvetne popke dodajamo solatam.

kombiniranje
■ Bazilika se najlepše dopolnjuje s čebulo, česnom, drobnjakom, kaprami, koriandrom, majaronom, meto, origanom, peteršiljem, poprom, rožmarinom in timijanom.
■ V zelenjavnih prikuhah jo kombiniramo s poprom, peteršiljem in česnom ali s poprom, pehtranom in koprom.
■ Baziliko lepo kombiniramo s pehtranom ali / in koprom, po nekaterih virih tudi z lovorovim listom, origanom, timijanom ali žafranom.
■ Pečenega piščanca pod kožo natremo z mešanico zmehčanega masla, sesekljanih bazilike in česna, drobno naribane limonine lupine in malo drobtin.
■ Pri ribah notranjost natremo z mešanico bazilike, limoninega soka in soli.

ideje
gl. bazilikina lazanja s paradižnikom in sirom; bazilikina pena; bazilikina smetana; bazilikina zmrzlina z melono; bazilikine palačinke; bazilikini cmočki; bazilikini žličniki na češnjevcu; bazilikin kis; bazilikino maslo s čemažem; bazilikino olivno olje; bazilikino olje; bazilikin sladoled; bazilikin smetanov pire; bazilikin solatni preliv; ocvrta bazilika; pekoči ozki rezanci z baziliko, smetano in medom; pesto (hladna italijanska bazilikina omaka); pesto II (hladna italijanska bazilikina omaka); pistou (hladna francoska bazilikina omaka); sirotkin sorbet z baziliko; smetanova omaka z baziliko; trnovski kruhek z bazilikino omako; zvitki mečarice v bazilikini omaki itd.

nasveti
Zelena zelišča, še posebej baziliko, sekljamo skupaj z malo soli. Ta jim ohrani naravno, privlačno zeleno barvo.

opozorila
Če bazilike ne natrgamo, ampak jo režemo z nožem, hitro počrni.

zanimivosti
■ Bazilikina domovina sta Irak in Indija (ponekod je bila sveta rastlina), kjer uspeva kot trajnica.
■ Bazilika sodi med najstarejše rastline; njene ostanke so našli v grobnicah egipčanskih piramid.
■ Stari Rimljani so baziliko cenili kot zdravilno, okrasno in začimbno rastlino, Plinij pa še posebej kot afrodiziak.
■ Bazilika je v Grčiji je simbolizirala sovraštvo.
■ Bazilika je v Italiji simbolizirala ljubezen; cvetlični lonček z baziliko na dekletovem oknu je za njenega fanta pomenil, da ga pričakuje.
■ V Romuniji je pomenilo, da se je fant zaročil, če je od dekleta sprejel vejico bazilike.

(domnevni) zdravilni učinki
■ Večino zelišč uvršamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Bazilika vzbuja tek, pospešuje prebavo ter lajša napetost.
■ Bazilikin čaj blaži kašelj, grgramo pa ga proti bolečinam v grlu in proti hripavosti.

viri
številni različni viri