antioksidanti

pojasnila
■ Antioskidanti so označeni s števili E. Najbolj običajen antioksidant je askorbinska kislina ali vitamin C (E 300), ki ga dodajajo kondenziranemu mleku, pivu, sirupom, limonadam. Vitamin E (E 306 – 309) uporabljajo v oljih, maščobah in dietetičnih izdelkih. Butilhidroksitoulen ali BHT (E 321) dodajajo maščobam in instant krompirju. Butilhidroksianizol ali BHA (E 320) dodajajo maščobam za cvrenje in pekovskim izdelkom. Žveplov dioksid (E 220) je antioksidant in konzervans v sadnih sokovih, pivu in vinu. Mlečna kislina (E 270) je antioksidant v jogurtih in sodavicah. Antioksidant je tudi citronska kislina.
Najpomembnejši naravni viri antioksidantov so:
■ tokoferoli – olja, semena, temnolistnata zelenjava, neoluščena žita, jajca;
■ flavonoidi in sorodne substance – izvlečki listov (na primer zelenega in črnega čaja), smene in njihove lupine, semena, agrumi in drugo sadje, zelenjava, soja, žitarice; fenoli – začimbe zelišča (rožmarin, žajbelj, timijan, muškatni orešček, origano, poper, ingver, klinčki, paprika), čaj, kakav;
■ karotenoidi in vitamin A – redkev, špinača, brokoli; rdeča pesa, jetra, maslo, sir, jajčni rumenjak;
■ askorbinska kislina – zelenolistna zelenjava, krompir, paradižnik, paprika, sadje (kivi, pomaranče, limone);
■ citronska kislina – sadje (agrumi), aminokisline,
■ peptidi – proteini (na primer sojini), proteinski hidrolizati, produkti Maillardove reakcije;
■ fosfolipidi – olja in oljna semena;
■ selen – zelejava, čebula, česen, pšenični kalčki, školjke, kvas, žita;
■ cink – stročnice, neoluščena žita, semena, ostrige, meso.

viri
■ Kulinarična enciklopedija , Novak, Bogdan; Lenarčič, Simon; Modrijan založba, Ljubljana 2009
■ drugi viri

spletne povezave
■ Modrijan založba
■ Novak, Bogdan (Wikipedia)