Ena od sedmih osnovnih kuharskih tehnik, ki omogoča, da postane večina živil oziroma jedi užitnih in lažje prebavljivih. Kuhamo v vodi ali drugi tekočini, na primer v mleku, v čisti juhi, v zelenjavni osnovi in podobno. Med kuhanjem pride v živilih do kemičnih sprememb, zaradi katerih se hrana zmehča, razpusti ali / in raztopi, ali pa zakrkne. Gl. tudi opombe.
Med kuhanjem z dodajanjem sestavin hrani izboljšamo aromo in okus, enako dosežemo tudi z mariniranjem. S kuhanjem v živilih uničimo nekatere strupe, na primer zelo nevarno salmonelo. 

nakup
Izbor kakovostnih živil je 70 % našega uspeha v kuhinji.

pojasnila
■ Živilo med kuhanjem postane užitno zaradi naslednjih sprememb: kolagen v mesu se uniči, celulozna vlakna v zelenjavi se zmehčajo, pektin v sadju se sprosti, škrob nabrekne in tako naprej. Zunanje spremembe naredijo živilo slastnejše na pogled, ker porjavijo, se zapečejo, glazirajo, karamelizirajo in podobno.
■ Toploto med virom toplote in živilom pri kuhanju posredujeta voda ali vodna para. Kuhamo v vodi, v vodi pod vreliščem (poširanje), v sopari (soparjenje), v vodni kopeli in pod pritiskom.

opombe
Izraz kuhanje ima v praksi tudi bolj splošen pomen, saj ga uporabljamo tudi za pečenje, praženje in cvrenje, zajema pa tudi vse druge postopke, ki so potrebni za obdelavo živil, da postanejo užitna.

zdravilni učinki
Kuhanje uvrščamo med bolj zdrave oblike termične obdelave živil.

opozorila
■ Pri kuhanju v vodi se iz živil izloča veliko vitaminov, mineralov, kislin, dišav in podobnega. Izločanje je manjše, če vodo posolimo ali posladkamo. Zaradi tega v majhnih količinah vode kuhamo zelenjavo za prikuhe in solate, sadje za kompot, stročnice, meso, klobase, hrenovke in podobno.
■ Če živila kuhamo predolgo jih razkuhamo. To se posebno rado zgodi pri testeninah, rižu, zelenjavi in pri nekaterih vrstah mesa, zlasti pri ribah. Razkuhana hrana je običajno slabšega videza in okusa, lepljiva, kašasta. Izjema so jedi, pri katerih recept izrecno terja dolgotrajno kuhanje ali dušenje.

zanimivosti in reki
■ Pri Indijancih in drugih preprostih ljudstvih je bilo v navadi kuhanje s kamni. Velike okrogle kamne so v ognju segreli, nato pa so jih vložili v usnjen kotel z juho. Ko se je kamnje ohladilo, so ga ponovno segreli in znova vrnili v juho.
■ Kitajski modrec je zapisal, da lahko s kuhanjem izboljšamo okus vsakemu živilu. Razen zrelemu sadju. 

viri
■ Kuharska enciklopedija, Svet gastronomije od A do Ž, Novak, Bogdan; Lenarčič, Simon; Modrijan založba, Ljubljana 2009
■ drugi viri

spletne povezave
■ Modrijan založba
■ Novak, Bogdan (Wikipedia) 

fr.
cuisson
angl.
cooking
nem.
kochen; garen
ital.
cottura
špan.
cocimiento; cocción
katal.
cuina
hol.
koken

zelenjavna osnova, aroma, praženje