Žajbelj ali prava kadulja (tudi čistec, kadulja, prava kadulja, šetrajka ta mala, vrtni žajbelj, žajbel, žajbl, žavbej, žlahtni žajbel, žovbej) je trajni polgrm, ki raste v zmernem podnebju. Ima podolgovate, krajše ali daljše kosmate sivkasto-zelene, zelene, rumeno-zelene ali celo modre lističe. Cveti modro, redkeje rumeno.
Sveže ali posušene lističe ter mlade vršičke v kulinariki uporabljamo kot kuhinjsko zelišče. Še posebej v Italiji, Franciji, Nemčiji, na Balkanu in na Bližnjem Vzhodu. Imajo prijeten, močan vonj, in izrazit, nekoliko grenkljast okus.
V kuhinji uporabljamo predvsem vrtni žajbelj (fr. grande sauge; ang. garden sage;), pogosteje pa tudi provansalski žajbelj (fr. petite sauge; ang. Provençale sage) in katalonski žajbelj (ang. Catalonian sage). 

gojenje-nakup
■ Gojimo ga na izrazito sončnih legah, na skalnjakih in škarpah. Na gredi ga pozicioniramo na sredini.
■ Najboljši je julija in avgusta, sicer pa ga nabiramo od maja do oktobra.
■ Najboljši žajbelj ali prava kadulja (tudi čistec, kadulja, prava kadulja, šetrajka ta mala, vrtni žajbelj, žajbel, žajbl, žavbej, žlahtni žajbel, žovbej) sploh raste na dalmatinskih otokih Hvar in Brač.

shranjevanje
Žajbelj ali prava kadulja (tudi čistec, kadulja, prava kadulja, šetrajka ta mala, vrtni žajbelj, žajbel, žajbl, žavbej, žlahtni žajbel, žovbej) je primeren za sušenje; posušen ima nekoliko smolnatejši okus. Lahko ga tudi zamrznemo ali vložimo v olje ali kis.

predpriprava
Sveže lističe uporabljamo cele ali sesekljane, aromatičnejše suhe pa pred uporabo zdrobimo med prsti.

začinjanje
■ Z žajbljem začinjamo mastne jedi (pospešuje njihovo prebavljivost), svinjske (lističe zataknemo med kosti), jagnječje in zajčje pečenke, perutnino (zlasti gosi, race in piščance), nekatere ribe (na primer jeguljo) in ribje nadeve, mesne sekanice in mesne nadeve, mesne omake za testenine, ričet, nekatere zelenjavne juhe (na primer fižolovo in krompirjevo juho), marinade, jetrne specialitete in klobase. 
■ Žajbelj ali prava kadulja (tudi čistec, kadulja, prava kadulja, šetrajka ta mala, vrtni žajbelj, žajbel, žajbl, žavbej, žlahtni žajbel, žovbej) je sestavina južnoameriške zeliščne mešanice aliño. 

priprava - uporaba
■ Priljubljena sta žajbljev med in žajbljev čaj.
■ Uporabljajo ga za obarvanje in odišavljanje masla in nekaterih vrst sirov, dodajajo pa ga tudi kislim kumaricam.
■ Eterično olje iz listov dodajajo nekaterim likerjem, pa tudi znamenitemu italijanskemu vermutu. 

nasveti
Jedem ga dodajamo na začetku priprave. 

opozorila
■ Sodi med izrazito aromatična zelišča, zato ga uporabljamo varčno. Že en sam listič zadostuje za odišavljanje enega zrezka ali ene porcije pečenke.
■ Dolgotrajno prekomerno uživanje žajbljevega čaja je lahko nevarno, saj žajbelj vsebuje strup tujon.

zanimivosti
Na Kitajskem z žajbljem odišavljajo čaj.

zdravilni učinki (domnevni)
■ Žajblju že od nekdaj pripisujejo zdravilne lastnosti, dandanes pa ga zlasti zaradi vsebnosti antioksidantov brez dvoma uvrščamo med najučinkovitejša zelišča proti raku.
■ Pospešuje prebavo maščob.
■ Z žajbljem pripravljamo krepčilno kopel in poparek za čiščenje kože ter spiranje las. Poparek lase okrepi, potemni in pospeši njihovo rast.

opombe
Žajbljev vonj odganja komarje in molje.

viri
■ številni različni viri 
■ foto Egon Kaše, Gurman

spletne povezave
■ skoraj vse o zeliščih (angl.)
■ skica domačega zeliščnega vrta (slo.)
■ zeliščni vrt v Arboretumu Volčji potok
■ žajbelj v številnih jezikih sveta 

lat.
Salvia officinalis
fr.
sauge
angl.
sage
nem.
salbei
ital.
salvia
špan.
salvia
hrv.
kadulja; žalfija

žajbljev med, antioksidanti