Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
petek, 28. Julij 2017

Cubo slaščice

V režiji Matevža Kmeta, Janeza Pukšiča in Žareta Kerina - 122 strani slastnega branja - Samo 1.000 izvodov, ki so naprodaj v Restavraciji Cubo ali po spletu

P.s.: knjiga Cubo slaščice je kmalu po našem zapisu postala najlepša knjiga slaščic na svetuLondon Gourmand Awards 

Cubo slaščice Matevž Kmet
Matevž Kmet 

■ Trstenjak 2000, Ljubljana 2006
■ fotografija Janez Pukšič; oblikovanje Žare Kerin; postavitev (styling) J. Pukšič s soprogo in M. Kmet
■ 122 strani
■ trda vezava; 176 x 176 x 12 mm
■ maloprodajna cena 39,33 € 

Gurmanovo mnenje
Knjiga, ki jo mora na svoje police uvrstiti (in pogosto pobožno prelistati) vsak slaščičar, kuhar, Gurman in estet. Seveda pa je najmanj omembe vredna tudi praktična vrednost, saj so v knjigi predstavljene osvežujoče, predvsem sadne sladice, med katerimi je tudi veliko sladoledov in sorbetov. Zagotovite si svoj izvod prve izdaje Cubo slaščice, še preden knjiga poide in pobere vsa pomembnejša slovenska in svetovna priznanja.

Na Gurmanu najdete nekaj receptov iz knjige
borovničev sorbet
jajčevci s čokolado
mandljeva torta s karamelom
pomarančna torta s čokolado
pistacijina krema z belo čokolado
sirčkov kolač
(angl. cheesecake; cheese cake) 
slivova pita z marcipanom
smetanova strjenka s češnjami v portu (panakota; panna cotta) 

spletne povezave
spletni nakup knjige Cubo slaščice

Predstavljamo
Dr. Matevž Kmet
(So)avtor najlepše slovenske kuharice 
Če je bila kulinarika komu položena tako rekoč v zibko, je eden od teh zagotovo dr. Matevž Kmet (1965). Ko sem se pritoževal nad slabo prehrano v osnovni šoli, mi je mama rekla, da bom jedel tisto, kar je, ali pa si bom kuhal sam. In sem pri desetih letih začel kuhati. Sprva ob mamini pomoči, potem pa sem si že kar sam pred šolo skuhal kosilo. Je pa tudi mama del te zibelke; uveljavljena in prepoznavna novinarka in prevajalka, ki se tudi s kulinariko že leta ukvarja v slovenskem revijalnem tisku. In če lahko za mamo rečemo, da je v kulinariki prepoznavna, tega ni mogoče trditi za Matevža Kmeta. A le do nedavnega, ko je izšla najlepša slovenska kuharska knjiga Cubo slaščice (176 x 176 x 12 mm, 122 strani, samo po 1.000 izvodov v slovenskem in 500 v angleškem jeziku). Takšne sodbe so v resnici (lahko) subjektivne, a nekdo, ki je obkrožen z 2.000 kuharicami, vsaj še dvakrat toliko pa jih je vsaj površno preletel, si takšno sodbo menda lahko privošči.

Deluje urejeno, zbrano, uravnoteženo in podjetno. Rekel bi, da se vsega loteva z vnemo. Morda celo s kančkom nestrpnosti.  Po izobrazbi sem kemik, z doktoratom iz farmacije, s primesjo informatike. Začel sem kot kemik, ukvarjal sem se z računalništvom oziroma informatiko. Z enim od zdajšnjih ministrov sva naredila kar nekaj računalniških igric; tudi prvo na področju tedanje Jugoslavije. Sodeloval sem pri delu prve računalniške revije, bil sem v financah, zdaj sem pa vodja razvoja poslovanja za osrednjo vzhodno Evropo pri enem od večjih farmacevtov. V kuhinji sem pa, kot rečeno, od osnovnošolskih let.

Listam Cubo slaščice. Naslov bi bil lahko tudi sadne slaščice. Rdeča nit so sadje, sladoledi in sorbeti (sladoled na vodni osnovi!). Demistifikacija zahtevnosti in dolgoveznosti priprave osvežilnih ledenih sladic. Pri realizaciji knjige smo imeli avtorji, pri čemer mislim tudi na fotografa, oblikovalca in založnika, bistveno prednost. Nikakršnih omejitev. Fotograf se ni vtikal v recepte. Jaz se nisem v oblikovalca. Založnik pa v nikogar. Optimalno! Knjiga je še ena prepoznavna (samo)potrditev Žareta Kerina, enega najboljših slovenskih oblikovalcev. Janez Pukšič, vodilni slovenski fotograf na področju kulinarike, v zadnjih letih pa tudi eden vodilnih fotografov za okusne jedi v sosednji Italiji, je v tej knjigi znova prekosil samega sebe. Z idejo, postavitvijo (v sodelovanju z ženo in avtorjem) in fotografijo. Na vsaki strani nekaj novega. Okus. Vonj. Kislo. Sladko. Mrzlo. Aromatično. Barvito. Neubranljivo.

Matevž Kmet govori hitro, povezano, jasno, prepričljivo, a nevsiljivo. Prekinjeno misel brez problema nadaljuje. Spreminja teme. Neusahljivo veselje do kuhanja je nekakšen nadomestek za laboratorij. Gre za isto stvar. Opažam, da moraš imeti pri kuhanju, pri pripravi sladic pa še posebej, občutek za substanco. Kemija je kuharija. In obratno. Slovenski Heston Blumenthal. Hervé This. Harold McGee. Ljudje, ki jih raziskovalni duh ne zadovoljuje na stopnji skuhanega in zaužitega. Vedno in znova še korak naprej. Še inovativnejše. Lepše. Okusneje. Sladice so bližje značaju kemika. Stvari so bolj egzaktne. Pri kuhanju lahko improviziraš, pri sladicah pa tehtajo tudi največji mojstri. Ko sem se želel naučiti pripraviti babičino potico, je rekla, da nima recepta. Potem je ona pripravljala potico, jaz sem pa tehtal sestavine, meril čas in celo kvadraturo razvaljanega testa. A dober kuhar potrebuje tudi kakovostna pomagala. In dobrega slaščičarja zagotovo ni brez vrhunske pečice. Gorenje Pininfarina. Od nekdaj sem si jo želel. Zaradi komand na dotik in zaradi teleskopskih izvlečnih vodil. Dobro sem izbral.

Matevž Kmet ima brez dvoma veliko prijateljev. Le kdo se ne lepi na velikodušnost. Eden od prijateljev je tudi Boštjan Trstenjak, lastnik ljubljanske restavracije Cubo, s katerim v usklajenem duetu uresničujeta številne ideje. Z Matevžem sva postala prijatelja. Je celo eden mojih najboljših prijateljev in eden najpomembnejših členov v restavraciji. Slaščice zagotovo niso zadnja knjiga, ki smo jo izdali. Sigurno bomo naredili še kakšno. Seveda pa nihče ne ve, če bo to čez dve leti ali čez pet let. Pač tedaj, ko bodo zadeve dozorele. Ko bomo lahko znova natisnili vrhunsko, optimalno delo.

Listam po knjigi. Češnje v portu z vaniljevo strjenko. Fige z vinskim sirupom. Hruške v omaki s sirovim sladoledom. Jagodna torta z marciapnom. Limetin sorbet z baziliko. Malinova torta s čokoladno peno. Limonove pite. Lubenična juha.Mandarinina zmrzlina. Mandljeva torta s karamelom. Marelični sorbet. Rabarbarina pita. Robidova juha s cmočki. Melancane s čokolado. Pomota? Ne! Avtorska kreacija. Natisnjeno slaščičarno odmaknem od sebe. Da je ne poslinim. V Gurmanovi knjižnici, ki bo v prihodnjih dneh zabeležila dvatisočo kuharico, bo zasedla posebno mesto. Najlepša slovenska kuharica. Najbrž tudi najokusnejša. A o tem se še prepričujemo. Ta knjiga ni narejena za denar, ampak za užitek. Avtorjev in bralcev. Glede na ostale kuharice sem korigiral element, ki me najpogosteje moti. Recepti so glede na pripravo razdeljeni na logično zaporedje (spet naravoslovno sistematično naravnana duša), enako tudi sestavine.

Matevž Kmet deluje kot človek, ki bi bil lahko v trenutku vročekrven, hip kasneje pa povsem miren. Njegova poslovna pot je lahko ilustracija nagnjenosti k spremembam. Ali pa zgolj značajska poteza hedonista. Njegov izraz in barva glasu se spremenita le pri dveh temah. Ko govori o hrani, še posebej o slaščicah, in o potovanjih. Veliko potujemo. Zaljubljen sem v Tajsko. A vsako potovanje, pa naj bo zasebno ali poslovno, vsebuje tudi v naprej začrtan kulinarični itinerer. Na slovenski sceni sem glede slaščičarstva kar nekoliko razočaran. Za trenutek pomisli, potem pa se dopolni: Moram pa omenit svetlo izjemo. Nedavno smo kosili pri Delovem kuharju 2007, Petru Patajcu, v okrepčevalnici Ruj. Tudi slaščica za bogove! Nagrajeni štruklji s polento in rožiči. Medtem smo na mizo premierno dobili ingverjev sladoled, ki ga je Matevž Kmet ustvaril prav na dan tegale klepeta. Ni povsem zadovoljen. Tipično za nemirne kreativce.

Knjiga je naprodaj (46 evrov) v restavraciji Cubo, lahko pa jo naročite tudi po internetu (www.cubo-ljubljana.com). Samo 1.000 izvodov knjige, ki jo morate imeti na svoji poli(kuhari)ci. Tudi, če ne kuhate, ste pa estet. Vse sladice, predstavljene v knjigi, sem testiral v domači kuhinji, pravi Matevž. Ne bi mogel trditi, da gre za avtorska dela, razen nekaterih receptov. Malinov sladoled je pač malinov sladoled. Malinov sladoled z rdečim vinom (z malinovo noto) je pa nadgradnja. Nekaj receptov je iz stare družinske zapuščine. Sicer pa je tudi lešnikova torta pač lešnikova torta. Ta ista sladica z dodatkom čokolade, pa je že nekaj drugega. Nato sem vse te sladice povečini od doma prenesel v Janezov studio, kjer so nastajale kreacije. Za bralca oziroma uporabnika pa je pomembno še nekaj. V knjigi nismo zamolčali nobene mere in nobenega dodatka. V njej so tudi vse majhne skrivnosti velikih mojstrov (kot bi rekel eden prvih jugo chefov Stevo Karapandža). Zato ima knjiga, ki je bila zastavljena in izvedena kot image izdelek, tudi zelo praktično uporabno vrednost, saj recepte z lahkoto realizira tudi ljubiteljski kuhar. Potemtakem slastna za oko, nos in brbončice. V knjigi v uvodni besedi Matevž Kmet med drugim zapiše: Ravno zato slaščica ni pomembna le za gosta, ampak tudi za gostitelja. To bo namreč zadnji stik gosta z ustvarjalnostjo gostitelja in okus, s katerim bo odšel domov.

Matevž Kmet se je tako rekoč iz ničesar (seveda govorimo o kulinariki) izstrelil v slovenski kulinarični vrh. S prvo, pa direktno med zvezde. Z dvema že preverjenima astronavtoma. Naj tam, zaradi sebe, pa tudi zaradi nas, ostane še dolgo. Z novimi idejami, recepti, kreacijami in natisi. Dotlej pa Cubo slaščice pod roke, predpasnik na trebušček, pa direktno v kuhinjo. Pa ne med kakšno shujševalno! 

Gurmanov (skrajšan) klepet z avtorjem, Matevžem Kmetom, je bil 15. aprila 2007 objavljen v Odprti kuhinji, kulinarični prilogi NeDela

 

 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje