Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
nedelja, 19. November 2017

gostilna Kobjeglava, Štanjel

eden najboljših gostinskih lokalov pri nas

Gostilna Kobjeglava
Kobjeglava 63 a, Štanjel

smerokaz
v nekdanji Mipovi pršutarni; iz Štanjela proti Komnu

kontakti
■ tel. 05 731 00 80; 031 356 138

odprto
od četrtka do sobote od 12. do 22. ure; nedelja od 12. do 20. ure

zaprto
od ponedeljka do srede

kuhinja
kraška, iz lokalnih sestavin in s sodobnimi tehnikami

ocene
Nedelo, september 2014 (4,5/6); Mladina, maj 2012 (4/5); Nedelo, 2010 (3,5/6)

izvlečki iz ocen
■ »... Jagenjček je v kocki, krompir v potički, omaka v dotiku. Piščanec je sočen, hrustljav in lep, z makaroni poletne zelenjave z žara in skrbno nakapljanimi barvami kulijev ter omak. Estetika igra v Kobjeglavi pomembno vlogo, tako na krožnikih kot na stenah, zato je bila odločitev o modernih jedeh na pršutni lokaciji sprva pogumna, a zdaj je tudi umestna. To je pravzaprav mestni koncept sredi Krasa, sodobne jedi znanih lokalnih okusov, a v lokalnih gostilnah neznanih oblik. Simo Komel s svojim opisovanjem znanih sestavin in načina manj znane priprave razveseli dobrojedca, ki v lepem ambientu ne išče vrhunskih avtorskih presežkov, temveč okusno sprostitev. Zato se mu prav priležeta jogurtova zmrzlina na mandljevem piškotu, z malinovim kulijem in gozdnimi sadeži, ter breskova pita z mandlji, s hruškovim sladoledom in breskvijo, kuhano v vinu z zelišči...« (Nedelo, 2014)

■ »... Sleherni starošolski fotrovski duhovitež ti bo na vprašanje, kdo je kralj živali, brez pretiranega premišljevanja izstrelil, da je to, jasno, prašič. In verjetno pridodal, da je najbolj kraljevska reč na kralju živali pršut. Oštarija, ki nosi ime Kraljestvo pršuta, bi, sledeč tej logiki, med mesojedimi podložniki obveljala za monarhijo vseh monarhij. In ko smo se po pozdravnem hrustavcu iz nanoškega sira in v olivno olje s piransko soljo in kraškimi zelišči vloženo olivo ogromnjačo skozi šipo ozrli na viseče, sušeče se kraljevske atribute – predvsem pa, ko je gazda na podrobno vizualno inšpekcijo prinesel štirinajstkilsko pršutno violino (pravzaprav je bila že kar viola, če ne celo čelo) –, je bilo videti, da tod zelo dobro vedo, kako se dela z mesovjem; nič namreč ne bi imel proti, če bi se pršutni trio – mehki in sočni dvoletniški, kompaktni in zapeljivo rubinasti merjaščev ter za te kraje nekonvencionalno podimljeni – na mojem krožniku znašel vsaj vsak drugi, če že ne vsak dan...« (Mladina, 2012)

■ »...Ob prvem požirku so parmezanovi hrustljavci, ob kuharjevem pozdravu pa frakeljc olivnega olja (iz slovenske Istre). V njem je velika zelena oliva, da je še ravno dovolj prostora za ščepec kraških zelišč in nekaj zrn piranske soli. "Se opravičujem, ker sem še tako po domače," pove v natikačih in dolgem črnem natakarskem predpasniku Simo Komel na vrtu nekdanje Mipove sušilnice pršuta, kjer je najprej iz degustacijskega prostora nastala kraška gostilna, zatem, ko se je Komel povezal s Tomažem Kavčičem z Zemona, pa še - nova kraška gostilna. Ko patron frakelj razlije po sodobnem krožniku v obliki podkve, da ga lahko pobriševa s kruhom, se za nadaljevanje preobuje v športne copate z zlatim podplatom. V Kraljestvu pršuta tradicijo in regionalne posebnosti nadgrajujejo s sodobnimi idejami...« (Nedelo, 2010)

Gurmanova izkušnja
pozitivna

vinska karta
vinski list ima pester prerez lokalnih junakov (Kras, Vipava, Brda), ki jim dela družbo tudi nekaj italijanskih sosedov. Če ostanemo le na Krasu, je za začetek Jazbečeva teranova penina (Chateau Intanto, 2002) obvezna, saj raste čez cesto. Za belo nadaljevanje sta Coljina vitovska, 2008, ker je s svojo avtohtonostjo protiutež modernosti krožnikov, in malvazija (Čotar 2005, Kukanja 2008 in Kobal 2009). Pri rdečih velja spoznati še dva manj znana Kraševca -Bonča iz Dutovelj ponuja teran, 2007, Uhelj s Štanjela pa refošk (!), 2008

cene
hladne predjedi 5 do 7, juhe 4 do 4,50, tople predjedi 7 do 9, glavne jedi 9 do 18,50, sladice 4 do 5; degustacijski meni od 20 (3 hodi) do 35 evrov (7 hodov) (2014)

vinska karta
s cenami

drugo
gostilna s pogledom na zorilnico in trgovino pršutov

opombe
gostilna se je v času ocenjevanje v Mladini (2012) imenovala restavracija Kraljestvo pršuta

spletne povezave
abecedno kazalo (ocenjenih) slovenskih gostilna
■ abecedno kazalo najboljših slovenskih gostilna
■ abecedno krajevno kazalo slovenskih gostilna
100 najboljših restavracij na svetu

 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje