gostilna Vovko

smerokaz
z avtoceste Ljubljana – Zagreb izstopimo na izvozu Kronovo, Otočec ob Krki; peljemo do gradu, prečkamo oba mostova ter mimo golf igrišča skozi gozd pripeljemo do gostilne

kontakti
■ 07 308 56 03;
■

odprto
od torka do petka, od 10. do 22. ure; sobota od 11. do 22. ure; nedelja (gl. zaprto) in prazniki, od 11. do 16. ure

zaprto
ponedeljek; vsaka zadnja nedelja v mesecu; božični in novoletni prazniki

kuhinja
■ slovenska; jedi z žara (oglje); lovska;
■ pisani, orehov, koruzni kruh domače peke; hišna tlačenka in šunka; dolenjski žlikrofi; raznovrstni hišni štruklji; mesne jedi z žara na oglje; telečja krača (meso je dolenjskega porekla); sezonsko koline in divjačina

dodatna ponudba
■ sobe;
■ višinska hiša za priprave vrhunskih športnikov;
■ izposoja koles;
■ lastna vinska klet in vinogradi na Tolstem vrhu pri Šentjerneju; prodaja vina;
■ prodaja domačih pridelkov (orehi, hišne marmelade, žganja...) in izbranih slovenskih izdelkov (olje, čokolade...);
■ v okolici: golf, tenis; jahanje; ribolov; samostan Pleterje; Galerija Kostanjevaica na Krki; Šmarješke Toplice

ocene
Finance, 6.2.2009 (7,4/10); Nedelo, 2009 (kuhinja 4/5); Mladina, 2009 (4/5); Nedelo, 2004 (4-5/5); Mladina, 2003 (4/5)

izvlečki iz ocen
■ »... Vovko je domača družinska gostilna, kakršne bi po slovenskem podeželju morali posejati kot bencinske črpalke ob avtocestah. Vsaj vsakih sto kilometrov... Klasiki se Vovko izogne tako, da ima sicer lososa na žaru, nadevane lignje s šunko in sirom ter lignje na žaru, toda, kar tukaj plava, je le zlatovščica, pa tudi ona najraje na žaru. Pravzaprav na oglju. Toda na oglju s poreklom! Tri četrt slovenskih gostiln ima na jedilnem listu čevapčiče in mešano meso na žaru. Toda njihov žar je ravna električna plošča, na kateri skupaj zažigajo japonske lignje in madžarske kotlete. Pri Vovku pa vedo celo kako je oglarju ime. Žagar iz Jagodnika... Telečja jetrca, ocvrti tanki kolobarji čebule, tanka, sočna, polna jetra. Svinjska ribica, ki jo ata, seveda, kliče vešalica. Njena glavna odlika, razen kakovostnega in uležanega mesa? Debelina! Ne lotevajte se žara, če ste pri rezanju svinjskega mesa brez maščobe škrti! In, če nimate dobrega kajmaka! Sicer pojdite raje k Vovku... Zakaj obiskati? Vovko ne preseneča. Vovko ne odkriva. Vovko ne eksperimentira. Vovko le kuha in peče tisto, kar imamo vsi radi. Boljše kot vsi drugi.« (Večer, 2009) 

■ »... družinska oštarija, ki je našla svojo nišo v interpretaciji jedi južnoslovanskih narodov in zlagoma pleza navkreber. Da pleza, sta dala tisto soboto vedeti tudi jedilni list in pristop tamladega, za vinoslovstvo zadolženega Vovka, kam pleza, pa je drugo vprašanje. Dobro. V Vovku se potrudijo z domačim, hrustljavo zapečenim koruznim kruhom in s kumino posuto pogačo, sami umešajo tako pikantno kot iz svinjskih jetrc in pečenke narejeno pašteto, gospodinja vleče testo in nabavlja skuto za okusne štruklje, dolenjski, z mesom nadevani podvrsti žlikrofov se lepo poda magari iz lanskih jurčkov zakuhana omaka, dobro uležan florentinec ali izjemno sočen biftek...« (Mladina, 2009

■ »... Domače slovenske zimske radosti (krvavice in pečenice s prilogami) so lahko za zgled vsem, ki se v državici ukvarjajo s tako hrano. Odlični so tudi raznovrstni štruklji (pehtranovi, sirovi in ajdovi z orehi). Podobno je tudi z nadgradnjo z žara, ki je prva liga. Pleskavice, biftki in polnjena dimljena svinjina več kot navdušijo. Tudi sladice so več kot korektne, še posebej nas je navdušila hruška, kuhana v cvičku... Sklep. Vovko se odlično drži v vodah tradicije in z enim očesom (Rok) gleda višje. Primer za to je slastni mladi kravji sir v slanini in pečen na žaru, drugi pa panna cota z oranžnimi lupinami. Vse lepo in prav, vendar ima ta ekipa vse znanje, da lahko za večino gostov ostane takšna, kot je, za izbirčneže pa z lahko skoči še stopničko višje. Samo upati si je treba. Pa malce manj naivnosti pri dekoracijah, če jih takšni krožniki sploh rabijo.« (Finance, 2009)

■ »... Moje skromno mnenje: Ko smo odhajali, je nekdo rekel: »Vovko je car.« In nekaj je na tem. Res je, da je večina ponudbe (glede na jedilni list) klasika slovenskih gostiln, vendar je tisto, kar imajo, zelo okusno in cene so več kot zmerne. Zato je najboljše, da kar pobarate osebje glede dnevnih jedi in obvezno, res obvezno, naročite še kaj z žara. Ne bo vam žal. Obisk toplo priporočam.« (Nedelo, 2004) 

■ »... In pravi, čisto pravi žar na oglje Vovko dejansko ima, in nanj v ličnem prizidku poleg jedilnice polaga tenke, pikantne klobasice, s slanino in sirom pretaknjene leskovačke uštipke, čevapčiče, ražnjiče, te ali one vešalice in tudi sočne, uležane biftke, glede katerih bi starosti Toniju edinole položili na srce, da dožene pravi čas peke, če hoče ohraniti rožnato sredico. Pa vendar se Ilovarjevemu kvartetu v spomin niso najmočneje vtisnile Tonijeve umetnije z žara. Niti pravemu dovolj podobni kajmak, ki ga Vovkovi kupujejo v prestolnici in strežejo s toplim, žepnim približkom belokranjske pogače, ali krasna kuhana šunka oziroma šink, ki se nam je predstavila v družbi spodobnih suhih klobas in salam. Pri Vovku smo z užitkom posrebali zelenjavno in govejo juho z ročno narejenimi rezanci... (Mladina, 2003)

opomba
■ Izbor najboljših gostiln v Sloveniji smo v uredništvu Gurmana pripravili za Kuharsko enciklopedijo, Založbe Modrijan.

spletne povezave
Najboljše gostilne v Sloveniji