Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
nedelja, 19. November 2017

gostilna Vovko, Ratež, Brusnice

eden boljših gostinskih lokalov pri nas

Gostilna Vovko
8321 Brusnice, Ratež 48

smerokaz
z avtoceste Ljubljana – Zagreb izstopimo na izvozu Kronovo, Otočec ob Krki; peljemo do gradu, prečkamo oba mostova ter mimo golf igrišča skozi gozd pripeljemo do gostilne

kontakti
07 308 56 03

odprto
od torka do sobote od 12. do 22. ure; nedelja (gl. zaprto) in prazniki od 12. do 16. ure

zaprto
ponedeljek; vsaka zadnja nedelja v mesecu

kuhinja
slovenska; jedi z žara (oglje); lovska kuhinja; gl. jedilni list 

ocene
Nedelo, september 2016 (4/6); Mladina, november 2013 (4/5); Nedelo, 2009 (4/5); Mladina, 2009 (4/5); Nedelo, 2004 (4-5/5); Mladina, 2003 (4/5); gl. opombe 

izvlečki iz ocen
■ »... Znak dobre domače gostilne je kruh, ki zjutraj prvi zadiši iz kuhinje. Pri Vovku je beli puhasto mehek in rženi je najboljši za narezek domačega mesarja, ker je pašteta krepko jetrna, slanina krepko dimljena, špehovka pa krepko slastna... Saj je bila prava bržola, od stalnega mesarja in od dolenjskega goveda... Saj tudi Vovko priznava, da so jagenjčkove zarebrnice z žara novozelandske, toda ta žar je na Tekavčevo oglje in Vovkov ata ga že več kot 30 let vsako jutro zakuri, zato natančno ve, kje je dovolj vroče za telečja jetra in kje za file dolenjskega goveda. Le da je on včasih tudi k bržoli dodal pečene paprike in kajmak, sin pa zdaj pečen koromač, jurčke in bučke...« (Nedelo, 2016)

■ »... Natakarski glasnogovornik je namreč raziskovalce navdušil s prijaznim vodenjem skozi dnevni jedilnik, nevsiljivim priporočanjem domnevnih vrhuncev ponudbe, dobro odmerjenim tempom strežbe, radoživo komunikacijo in taktično menjavo muzike v pravem trenutku. Pohvalno! Z mojstrstvom na svojem inštrumentu se je izkazal tudi sivolasi (ata?) član tropa, ki je na z ogljem podkurjenem žaru uprizoril tako fletna in sočna telečja jetra, da se je zdel zraven priloženi krepki kajmak skoraj odveč. Od po dimu lepo dišečih izdelkov iz žar-enote, dislocirane od glavne kuhinje, je treba nujno pohvaliti še v rezino slanine zavit mladi kravji sir, polnjena svinjska ribica – če ostanemo pri isti živalski vrsti – pa je ostala v globoki senci res izjemne, s širokim belim trakom maščobne odličnosti opremljene sušene šunke krškopoljskega prašiča iz domače vzreje....« (Mladina, 2013) 

»... Vovko je domača družinska gostilna, kakršne bi po slovenskem podeželju morali posejati kot bencinske črpalke ob avtocestah. Vsaj vsakih sto kilometrov... Klasiki se Vovko izogne tako, da ima sicer lososa na žaru, nadevane lignje s šunko in sirom ter lignje na žaru, toda, kar tukaj plava, je le zlatovščica, pa tudi ona najraje na žaru. Pravzaprav na oglju. Toda na oglju s poreklom! Tri četrt slovenskih gostiln ima na jedilnem listu čevapčiče in mešano meso na žaru. Toda njihov žar je ravna električna plošča, na kateri skupaj zažigajo japonske lignje in madžarske kotlete. Pri Vovku pa vedo celo kako je oglarju ime. Žagar iz Jagodnika... Telečja jetrca, ocvrti tanki kolobarji čebule, tanka, sočna, polna jetra. Svinjska ribica, ki jo ata, seveda, kliče vešalica. Njena glavna odlika, razen kakovostnega in uležanega mesa? Debelina! Ne lotevajte se žara, če ste pri rezanju svinjskega mesa brez maščobe škrti! In, če nimate dobrega kajmaka! Sicer pojdite raje k Vovku... Zakaj obiskati? Vovko ne preseneča. Vovko ne odkriva. Vovko ne eksperimentira. Vovko le kuha in peče tisto, kar imamo vsi radi. Boljše kot vsi drugi.« (Večer, 2009) 

»... družinska oštarija, ki je našla svojo nišo v interpretaciji jedi južnoslovanskih narodov in zlagoma pleza navkreber. Da pleza, sta dala tisto soboto vedeti tudi jedilni list in pristop tamladega, za vinoslovstvo zadolženega Vovka, kam pleza, pa je drugo vprašanje. Dobro. V Vovku se potrudijo z domačim, hrustljavo zapečenim koruznim kruhom in s kumino posuto pogačo, sami umešajo tako pikantno kot iz svinjskih jetrc in pečenke narejeno pašteto, gospodinja vleče testo in nabavlja skuto za okusne štruklje, dolenjski, z mesom nadevani podvrsti žlikrofov se lepo poda magari iz lanskih jurčkov zakuhana omaka, dobro uležan florentinec ali izjemno sočen biftek...« (Mladina, 2009)

»... Moje skromno mnenje: Ko smo odhajali, je nekdo rekel: »Vovko je car.« In nekaj je na tem. Res je, da je večina ponudbe (glede na jedilni list) klasika slovenskih gostiln, vendar je tisto, kar imajo, zelo okusno in cene so več kot zmerne. Zato je najboljše, da kar pobarate osebje glede dnevnih jedi in obvezno, res obvezno, naročite še kaj z žara. Ne bo vam žal. Obisk toplo priporočam.« (Nedelo, 2004) 

»... In pravi, čisto pravi žar na oglje Vovko dejansko ima, in nanj v ličnem prizidku poleg jedilnice polaga tenke, pikantne klobasice, s slanino in sirom pretaknjene leskovačke uštipke, čevapčiče, ražnjiče, te ali one vešalice in tudi sočne, uležane biftke, glede katerih bi starosti Toniju edinole položili na srce, da dožene pravi čas peke, če hoče ohraniti rožnato sredico. Pa vendar se Ilovarjevemu kvartetu v spomin niso najmočneje vtisnile Tonijeve umetnije z žara. Niti pravemu dovolj podobni kajmak, ki ga Vovkovi kupujejo v prestolnici in strežejo s toplim, žepnim približkom belokranjske pogače, ali krasna kuhana šunka oziroma šink, ki se nam je predstavila v družbi spodobnih suhih klobas in salam. Pri Vovku smo z užitkom posrebali zelenjavno in govejo juho z ročno narejenimi rezanci... (Mladina, 2003) 

cene
hladne predjedi 5–10, juhe 2,20–4,50, tople predjedi 6–12, glavne jedi 9–18, sladice 3–5,50; 5-hodni degustacijski meni 30, 7-hodni 40 evrov (2016)
■ s 25 evri v žepu boste Ratež zapustili čez in čez siti in zadovoljni (2013)
■ hladne predjedi 3,50 do 6,50, juhe 2,20 do 3, tople predjedi in hišne testenine 5,90 do 7,90, glavne jedi 7,50 do 16,50, sladice 2,50 do 3; degustacijski meni 35 € (5 hodov) 2009

vinska karta
■ gl. pregled vinarjev
■ vinska karta (220 etiket) vinske dežele Posavje in izbor drugih dveh slovenskih dežel; prijazen gostinski pribitek; lasten cviček; hišni vinar Otmar Šturm (Bela krajina); drugi najbolj priljubljeni: Jelenič, Kelhar, Šuklje, Frelih; 20 vin na kozarec
■ lastna vinska klet in vinogradi na Tolstem vrhu pri Šentjerneju; prodaja vina (2013)

drugo
■ prenočišča
■ prodaja domačih pridelkov (orehi, hišne marmelade, žganja...) in izbranih slovenskih izdelkov (olje, čokolade...);
višinska hiša za priprave vrhunskih športnikov
izposoja koles
■ v okolici: golf, tenis; jahanje; ribolov; samostan Pleterje; Galerija Kostanjevaica na Krki; Šmarješke Toplice

opomba

Povezave na nekatere ocene v časnikih/revijah niso mogoče, ker je uredništvo članek odstranilo s portala (Mladina) ali pa je dostop plačljiv (Nedelo). 

spletne povezave
abecedno kazalo (ocenjenih) slovenskih gostilna
■ abecedno kazalo najboljših slovenskih gostilna
■ abecedno krajevno kazalo slovenskih gostilna
100 najboljših restavracij na svetu

 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje