restavracija Sushimama

smerokaz
sredi Ljubljane, v neposredni bližini Kongresnega trga in Tromostovja

kontakti
■ 040 70 20 70;
■

odprto
od ponedeljka do sobote, od 11.30 do 22.30 ure

zaprto
nedelja

kuhinja
japonska; ushi mix plate; japonski biftek na vroči plošči; solata s pečenim piščancem in gorčičnim prelivom; palačinka kinako; mangov puding; sladoled z zelenim čajem; kokosov sladoled

dodatna ponudba
catering

ocene 
Mladina, april 2012 (5/5); Nedelo, junij 2011 (kuhinja 4,5/6); Finance, 2010 (9,1/10); Nedelo, 2007, (kuhinja 5/5); Večer, 2006 (kuhinja 4/6); Večer, 2004 (kuhinja 4/6); Mladina, 2003 (2/5)

izvlečki iz ocen
■ »... Respect!« moramo reči še pijačnemu oddelku, saj je tako koncizno sestavljeno vinsko karto res veselje pogledati, še bolj pa z nje izbrati Renčelovo oljnato in močno, a kljub letom še vedno frišno malvazijo 2004. To smo po požirkih zlivali prek popolne tempure, s kremo iz rakovic polnjenih pečenih kapesant, mehko-mehkih jagenjčkovih zarebrnic s šparglji in na ck! popečenega tuna s trakci repe daikon. O, rajske sladkosti! – in to še pred sladicami, od katerih moraš nujno (obvezno!) poskusiti strjenko iz črnega sezama. Ali pa čokoladno torto z ingverjem. Ali pa ... karkoli – v Sushimami je namreč tako kot pri zenovskem mesarju: vse je najboljše." (Mladina, 2012)

■ »...V tem pa je tudi bistvo japonske kuharije. Nič čudnega, da za kilogram toro tune plačujejo več sto evrov; da je pravi kobe biftek najdražji steak na svetu; da je Michelin podelil v Tokiju največ mišelink, čeprav so njegovi ocenjevalci pojedli šestnajst hodov v dvajsetih minutah... Tudi v Sushimami je vse končano v dobri uri. In še nikoli nisva tako dobro ocenila gostilne, v kateri bi tako malo kuhali... Kaj zavidam Ljubljani? Sushimamo! Ker, ko imaš takšen kozmopolitski lokal, nisi več provinca. Nobeno drugo slovensko mesto si takšne gostilne (še) ne more privoščiti! Da Ljubljančanom ni treba v svetovne metropole in da neljubljančani moramo (na izlet) v slovensko metropolo...« (Nedelo, junij 2011)

■ »... Sushimama navduši tudi najbolj izbirčne jedce, ki japonsko kuhinjo dobro poznajo, pa tudi tiste, ki se z njo šele spoznavajo. Mislim, da je povsem odveč poudarjati, da so bile te jedi praznik za želodčke in brbončice, saj so bile izjemno okusne in pregrešno lahke. Na koncu lahko Gregi in njegovi ekipi namenim samo še gromek aplavz..."  (Finance, 2010)

■ »... Sushimama je v Ljubljani že peto leto. Kljub nerodnim začetkom se je trdoživo podjetje trmasto prebijalo naprej in zdaj odločno napoveduje, da bo tu še precej časa... Toda Japonci niso Kitajci in tudi med njihovima kuhinjama je res velika razlika. Medtem ko Kitajci vse, kar leze in gre, spečejo, scvrejo ali skuhajo, so Japonci kot z nekega drugega planeta. Ker je njihovo otočje obkroženo z bogatim morjem, je logično, da kakšnih 90 odstotkov njihove prehrane sestavljajo ribe. In ker je najboljša riba popolnoma sveža, je veliko pojedo surove... Moje skromno mnenje: Sushimama nas je skoraj do popolnosti navdušila. Zmotilo nas je nekaj malenkosti, ki niso niti omembe vredne. Tudi ljubljanski Japonci – se pravi predstavniki njihovih podjetij, ki delujejo v našem glavnem mestu – pravijo, da je Sushimama ena najboljših takšnih restavracij v Evropi! Mi jim verjamemo in Sushimami navdušeno ploskamo...« (Nedelo, 2007)

■ »... Japonsko in/je moderno. Ljubljanska Sushimama ima, čeprav je moderna, vse, kar imajo Japonci. Oziroma, kar imamo ravnooki za japonsko: sushi (ki je na Japonskem, pravzaprav, zushi), palčke, sashimi, teriyaki, yakitori, tempuro, Kikkoman sojino omako na mizi... Celo pristnega kuharja! Toda, čeprav je japonska, je brez tistega, kar imamo ravnooki za japonsko: lampiončkov, papirnatih cvetov, klečanja na bambusu in kimonov. Celo brez gejš! V črno-beli barvni kombinaciji moderne restavracije z velikim pultom, za katerim se tudi je in gleda kuharjem pod spretne prste, so pod visokimi stenami debele kockaste mize iz lepljenega lesa, s preprostimi japonskimi pogrinjki, ki jih krasijo le jedilne palčke in kozarec s papirnatimi servietami...« (Večer, 2004)

■ »... Konec koncev, po sladoledu iz istega zelenega čaja, ki je pustil masleno oblogo na jeziku, še dobro, da je vsaj Ilovarjev trio tokrat izkazal konzervativnost in se ni na lastne brbončice prepričal še o okusu drugega "avtohtonega" izuma, sushiju z baziliko in kislo slivo. Čeravno se bodo ljubitelji zgražali, prerokujemo Sushimami svetlo prihodnost, saj ni računati, da bi koga v stilsko resnično izborno urejeni in modni oštariji ter pri všečno aranžiranih jedeh zmotile nedoslednosti (čuvaji tradicije bi rekli škandaloznosti) ali predirljiv vonj po cvrtju, medtem ko se masti s svojo ribjo solato in jo zaliva z vinom...« (Mladina, 2003)

opomba
Izbor najboljših gostiln v Sloveniji smo v uredništvu Gurmana pripravili za Kuharsko enciklopedijo, Založbe Modrijan.

spletne povezave
Najboljše gostilne v Sloveniji