Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
torek, 26. September 2017

gostilna Pri Lojzetu, Zemono, Vipava

gostinski lokal, ki sodi v sam vrh slovenske gostinske ponudbe

Gostilna Pri Lojzetu
5271 Vipava, Zemono

smerokaz

gostilna Pri Lojzetu je umeščena v dvorec Zemono – tik pred istoimensko vasico, - do katere pridemo po stari cesti med Vipavo in Ajdovščino

kontakti
05 368 70 07; 040 777 726


odprto
od srede do nedelje od 12. do 22. ure

zaprto

ponedeljek, torek

kuhinja
nova slovenska kuhinja; vipavska, primorska, sredozemska, molekularna; slow food 

ocene
Nedelo, junij 2014 (5,5/6); Mladina, september 2011 (5/5);  Rad Dobrojem, 2008 (5,5/6); Nedelo, 2007 (5/6); Večer, 2007 (6/6); Mladina, 2004 (5/5); Nedelo, 2003 (5/5), Mladina, 1998 (5/5); gl. opombe

izvlečki iz ocen
■ »... Jedi Tomaža Kavčiča poznajo okuse (vseh pet), arome, teksture, temperature in kombinacije, uporabljajo tehnike, učinke in zgodbe, vključujejo pogled (razgled z Zemona!), sluh (sliši se le žvrgolenje ptic) in otip (še zmeraj se začne tako kot nekoč v maminem Dornberku s hrenovim namazom in trganim kruhom). Toda vse to so drugi že posneli, saj Tomi kaže pot. Kar vedno znova navduši, je njegov občutek za – primernost! Vsak element ima svoj smisel, svoj zakaj-zato. Tam na Zemonu je vse zato, da pričara nasmeh, izvabi zadovoljstvo...« (Nedelo, 2014)

»... In cut: zamešajo sorbet iz pinele, predte postavijo oval s suhim ledom, gazda ga prelije z zalivalno kanglo, v kateri je redukcija belega grozdja, in tako sproži burno in spektakularno dimno-aromatično reakcijo. Ni še konec: na mizo strese suho listje, ga posuje s kvazisnegom in tako ustvari zimske razmere za mineštro. Ki je tokrat sladica, sestavljena iz petih vrst zelenjave, sedmih vrst sadja in malo sladoleda. In naprej: krhki old school orehovi rogljički, interpretacija ferrerota, miniatura s kavnim moussom in mlečno peno... A tudi brez tega je obed v gledališču sanj nekaj zelo posebnega. Reprize sledijo...« (Mladina, 2011) 

»... Vse jedi, seveda, niso bile na ravni 5,5. Nekatere se kljub novim kolekcijam in kljub Tomijevi knjigi gostov, v katero vpisuje, kaj je kdo kdaj jedel, ponavljajo. Slišim kritike, ki niso vedno le dobre, predvsem ko ne streže gospodar. Vse do »malenkosti«, kot so mrzli krožniki... Kljub temu pa je Lojzetova glavna odlika v tem, da – kaže pot! To je vredno največ, kajti le tako bo celotna slovenska kulinarika napredovala. S tem pa ne mislim le gostincev, temveč tudi njihove goste. Obisk na Zemonu je kot obisk kulinaričnega seminarja kakšnega od največjih svetovnih kuharskih mojstrov. Obisk na Zemonu je, namreč, doživetje...« (Rad Dobrojem, 2008)

»... Glavna jed je sveta preproščina, a vsebuje mojstrsko dovršenost okusov. Raca, pečena v lastnem soku v pečici, na beli polenti. Kreacijo posujejo z dimljenim ovčjim sirom in dodajo omako iz gozdnih sadežev in paprike (!?), ki je – popolna norišnica. V kombinaciji z mehkobno maščobo race, ki se kar topi v ustih, je to skok do neba. Na koncu vsakemu prinesejo kovček zakladov – sladic, ki ob svoji enkratnosti sploh ne potrebujejo komentarja. Sladoled z žajbljem. Kostanjeva krema s kakijem. Bučna krema s črno čokolado. Odklop...« (Nedelo, 2007)

»... Tomi išče... Kot dandanes, pravzaprav, iščejo vsi veliki. Nič čudnega, da je med njimi tudi Tomi Kavčič. Vabijo ga na največje kulinarične prireditve, kjer nastopa skupaj s Ferranom Adrio, Hestonom Blumenthalom, Heinzom Beckom, Pierrom Gagnairom... Vsak od njih ima po tri Michelinove zvezdice, Tomi nima še nobene! Kdaj jo bo dobil? Ko bo našel?!... Obisk Zemona je brez dvoma eno največjih slovenskih kulinaričnih doživetij. To niso več le okusi, to so vedno bolj zgodbe. Pravzaprav kar resničnostni show...« (Rad Dobrojem, 2007)

»... Legenda je pač legenda, zato na kratko – že od vsega začetka svojega delovanja, še zlasti pa v zadnjem desetletju, je Lojze sinonim za zunajserijsko kakovost ter oživljanje in nadgrajevanje kulinarične tradicije. Zaradi predanega dela in gostoljubja so Kavčiči med najbolj znanimi slovenskimi gostilniškimi družinami... Surovo na surovo se imenuje izjemno kakovosten goveji pljučni del, ki kar nekaj tednov preživi v oljčnem olju z zelišči. Meso potem postrgajo ven, ga obogatijo z zelišči (prednjači vodna kreša), to plemenito mehkost pa obložijo s prvovrstnimi rezinami mariniranih jurčkov...« (Nedelo, 2003)

»... Ob Zemonovi zmagoviti, do želodca prijazni, v primernem ritmu postreženi četi jedi bi takole okobal rekli, da zgage ni bilo v nje števili. Bi pa iz vrste, ki so jo, po slowfoodovsko, zaznamovali tudi vipavsko kuharsko izročilo ter pridelki in ki so ji načelovali hrenova omaka, domači kruh in ocvirkova makovka, končali pa panettone, domači sladoled in panna cotta s kakijevim prelivom, odlikovali naštete borce na požiralniku: divjačinski carpaccio, ki si je prefinjeno razdelil ozemlje jezika z rukolo in dimljeno skuto; mineštre, joto, gobovo in zelenjavno juho, za prepričljiv nastop v hrustljavi testeni opravi; neupogljiv riž s travisianom; izjemno, izvrstno, oh ah, govejo tagliatto, ki je, ko je bilo najbolj treba, zasenčila tako vepra kot kozlička. V luči dognanj nam ne ostane nič drugega, kot da Zemonu zaželimo še tisto piko na i, ki jo bo dalo daljše taborjenje v novem lokalu...« (Mladina, 1998) 

cene
hladne predjedi 9 do 17, juhe 3 do 6, tople predjedi 5 do 15, glavne jedi 19 do 29, sladice 7 do 10 evrov; degustacijski ribji ali mesni meni 55 evrov (5 hodov), mešani meni 60 (6 hodov); degustacijski ribji ali mesni meni z vinsko spremljavo 65 evrov (5 hodov), mešani meni z vinsko spremljavo 75 evrov (6 hodov) Nedelo, 2014 

vinska karta
350 etiket

drugo
catering

opombe
■ Furmanska gostilna Pri Lojzetu, v Dornberku, je v pisnih virih prvič omenjena leta 1897. Zato je pošteno, da vsaj omenimo nekaj imen, ki so vtkana v to dolgo tradicijo: Mici, Valerija, Katja in Tomaž Tomi Kavčič ter Marko Bolčina.
Avtohtono kulinariko z avtohtonimi sestavinami so pričeli negovati v Dornberku dosti prej, ko je Carlo Petrini leta 1987 v Parizu ustanovil to svetovno gibanje. Tako je bilo decembra 1995 več kot logično, da se je ustanovna večerja slovenskega gibanja Slow Food zgodila pri njih.
■ Tudi (ali pa: še posebej) tako vrhunska restavracija bi lahko imela dodelan spletni portal, z jedilnim listom in z vinsko karto (s cenami), pa kakšno foto galerijo eksterierja, interierja in jedi. 
■ Povezave na nekatere ocene v časnikih/revijah niso mogoče, ker je uredništvo članek odstranilo s portala (Mladina) ali pa je dostop plačljiv (Nedelo). 

spletne povezave
abecedno kazalo (ocenjenih) slovenskih gostilna
■ abecedno kazalo najboljših slovenskih gostilna
■ abecedno krajevno kazalo slovenskih gostilna
100 najboljših restavracij na svetu

Zadnji komentar: Res, da jih uvrščajo med najboljše gostilne v Sloveniji, vendar jim zamerim, da postrežba tako zelo niha. Odvisno, kdo streže. Jedi pa so super. Žal pa po mojem mnenju niso prvo ime v Sloveniji.
 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje