Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
sreda, 13. Dec 2017

Danilo, gostilna & vinoteka

gostinski lokal, ki sodi v sam vrh slovenske gostinske ponudbe

Danilo, gostilna & vinoteka
4220 Škofja Loka, Reteče 48

smerokaz
Reteče so le nekaj kilometrov pred Škofjo Loko (iz ljubljanske smeri)

kontakti
04 515 34 44

odprto
od srede do petka od 12. do 15.30 in od 19. do 22. ure; sobota od 12. do 22. ure; nedelja od 12. do 16. ure

zaprto

ponedeljek, torek

kuhinja
posodobljena tradicionalna slovenska kuhinja; slow food 

ocene
Mladina, november 2017 (5/5); Nedelo, september 2016 (5/6); Mladina, september 2013 (4/5); Nedelo, 2009 (5/6); Nedelo, 2007 (5/6); Mladina, 2003 (4/5); Nedelo, 2002 (5/6); Mladina, 1998 (4/5); gl. opombe

izvlečki iz ocen
■ »... Danilova kuhinja je še vedno oprta na tradicionalne sestavine in jedi Škofje Loke z okolico, ki v rahlo transformiranih oblikah živijo posodobljeno življenje. Poleg loške mešte (s krompirjem skuhane polente, tukaj obilno opremljene s tartufi), zlate klasike, ki jo imajo na meniju (upravičeno, ker je res super) že dolga leta, velja v tem kontekstu omeniti še loško midlo – zapečeno kroglico iz prosene kaše z ocvirki, ki je skupaj s porovo tempuro jušni vložek v krasni, svilnato gladki in z okusom nabiti porovi kremni juhi; pa tudi hrušovec, pri katerem je v osnovni kmetski različici šlo za pokuhane in zgoščene hruške, Danilo pa to reč ohladi, zlije v kalup iz bele čokolade in postreže z medenim sorbetom v ljubki sladici... Srnin tatar, recimo, je absolutno sodobna, skorajda že trendovska jed: ob izjemno mehkem kosu nasekljane divjačine so tu še rezine doma fermentirane zelenjave, bogata hladna jajčna krema in kokice črnega riža, ki pod zobmi malo zahrustajo in dodajo ognjeno-ogleni aromatski element... Nekje med tradicijo in trendom se znajdejo še provokativna raba invazivnega japonskega dresnika v na rižoto skuhanem ješprenju s telečjim priželjcem in jagnječje kronice...« (Mladina, 2017)

■ »...Tradicionalna loška mešta iz koruzne moke, kuhane s krompirjem in zabeljene z ocvirki, je tako postala zlati tartuf, jed s podpisom, ki ima vse, tradicijo, lokalnost, žlahtnost, značaj. Ko imaš takšno jed, moraš vsakih 25 let le še stene prenovit... Jed, ki se je ujela z novo eleganco, pa je bil jagenjček, sicer file, a z ješprenjevo rižoto in kremo iz jajčevcev, visoko in preprosto hjrati, skladno v okusih in teksturah... Tudi ribji del, sicer spet postrvji, je bil na tej ravni, še bolj preprost, toda ravno zato dovršeno izpeljan in harmonično usklajen, kot nežno poširan file postrvi, dišeča in polna rožmarinova polenta ter povezovalna, bolj omaka kot krema, blitva... in za sladico torta, ki je poleti na terasi že dobro desetletje. Saj je kot mešta, ki se je nikoli ne naveličaš, da so le nektarine tako zrele, da združijo maskarpone, karamelo, mandlje v greh... (Nedelo, 2016)

■ »... pisalo je goveja juha z zelišči – skorajda izločili iz zastavljenega scenosleda. Še dobro, da je nismo, saj se je z idejno preprostostjo in natančno povezavo intenzivnih okusov izkazala za najprepričljivejšo jed večera: v močno govejo juho zmeljejo pušeljc svežih dišavnic (bravo za luštrek!) in dobljeno zeleno krepčilo nalijejo v pecljat kozarec, nanj pa položijo opečeno rezino kruha z na hitro popečenimi koščki govedine. Izjemna je tudi na timijanov brioš nabrizgana in ob jabolčni tris (čežana, rezina sušenega in košček karameliziranega jabolka) položena krema iz gosjih jeter...« (Mladina, 2013) 

■ »... Zakaj obiskati? Ker ima kostanjeva rezina kakijev preliv, biskvit, opit ne v rumu, temveč v limonovem soku, pa cimetovo peno. Ker se jagodičevje v rdečem vinu sliši odmrznjeno, toda okus je drugače znan. Ker je iz domače brajde! To je Danilo. Ve, kaj je domače. Sliva, robida, izabela. Ve, kaj je izročilo. Saj je nono vedno pil koreto. In ve, kaj je sodobno in novo, saj se sadjevec na kavni kremi peni. Začne in konča pa se s pralinejem...« (Nedelo, 2009)

■ »... Moje skromno mnenje: Danilo je z leti samo še boljši. Po eni strani je trdno zasidran v etnološko dediščino svojega okolja, po drugi pa gre strumno v korak s svetovnimi kulinaričnimi smernicami. Sicer zahtevna kombinacija, ki bi marsikoga spodnesla, je pri Danilu izjemno uspešno dograjena in spretno lovijo ravnotežje med obema težko združljivima skrajnostma.« (Nedelo, 2007)

»... Da se Danilova kuhinja kljub videzu ne omejuje s slow propozicijami, načelnim favoriziranjem okoliških jedi ter surovin, in pogleduje po bratskih pokrajinah, so izpričali tudi špinačni njoki s trevigianom. Po imenitnem sorbetu se je Ilovarjev trio posladkal še s sočnimi žrebičkovimi, s portovcem zalitimi lički in nasledkom martinovega, udarnim pirejem iz gosjih jeter, zmazal tris okusnih sladkih grižljajev in po vseh, kakor velevajo trenutne šege, alkoholno izdatnih in dostikrat barikiranih vinih, ki so brez hibe, a tudi presežka spremila scenosled, ni mogel stisniti več od kupice sladkega radgonskega traminca v bogato založeni vinski kleti, kje, da bi obrnil ploščo in napadel nastavljen Tavčarjev pršut...« (Mladina, 2003)

»... V zadnjih petih letih je Danilo postal »zakon« za vse dobrojedce. Ob našem zadnjem obisku pred dobrima dvema letoma so brez težav dobili najboljšo oceno. Medtem so svoje znanje in ponudbo še nadgradili, prejeli množico priznanj iz tujine (še posebno iz okoliša gibanja Slow Food, katerega člani so), pa tudi doma ni bilo skoraj nikogar, ki bi se kaj pritoževal nad njihovo umetelno in okusno ponudbo... Plus: vse. Minus: nič.« (Nedelo, 2002)

»... Če le povprek pogledamo prerešetane jedi, je očitno, da Danilo najbolje čara s škofjeloškimi ali občegorenjskimi specialitetami, za kar gre nedvomno hvala tudi avtohtonim jedem naklonjenim načelom polžjih omizij. Če mu je česa položiti na srce, bi se ta polog iztekel v prošnjo po budnosti pred slovensko šampinjonsko in smetanasto kugo, v molitev za krepko govejo juho in za tanjši posluh za vina...« (Mladina, 1998) 

cene
■ 8-hodni meni 55 evrov (2017)
■ hladne predjedi 8–11, tople predjedi 8,50–16, glavne jedi 14–24, sladice 4,50–5,50; 4-hodni degustacijski meni 29, 8-hodni pa 49 evrov (2016)
■ Danilovo degustacijsko pot, ki obsega pet polnih hodov in pet drobnih razvedrilc, lahko prehodite za 45 evrov (2013)

vinska karta
vinska karta s cenami (32 strani!); več kot 500 etiket; najdražje vino je Ch.Margaux, 2012, 974 evrov

drugo
iz frajerske steklene vinske kamre lahko kaj kupite tudi za domov

opombe 
■ Začetek krčmarjenja sega v leto 1861; v gostilno se je priženila sestra Janeza Kreka, pisatelj Fran S. Finžgar pa gostilno popiše v svojem romanu Leta mojega potovanja.
■ Lokal se je do pomladi 2016 imenoval Pri Danilu.
■ Povezave na nekatere ocene v časnikih/revijah niso mogoče, ker je uredništvo članek odstranilo s portala (Mladina) ali pa je dostop plačljiv (Nedelo). 

spletne povezave
abecedno kazalo (ocenjenih) slovenskih gostilna
■ abecedno kazalo najboljših slovenskih gostilna
■ abecedno krajevno kazalo slovenskih gostilna
100 najboljših restavracij na svetu

Zadnji komentar: Moti me, da kritiki tako poveličujejo določene restavracije. Realnost pa je taka, da jih je malo, ki lahko stalno vzdržujejo visoko raven kvalitete predvsem pa postrežbe. Glede na vse napisano o Danilu, sem bila zelo razočarana nad postrežbo. Mladi šef je zelo selektiven pri izbiri gostov. Pač nimamo vsi bmw in mercedesa. Tak je bil občutek. Tudi vozniki citroenov poznamo, kaj je dobra hrana in dobra postrežba.
 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje