Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
torek, 21. November 2017

hiša Franko, Staro selo, Kobarid

gostinski lokal, ki sodi v sam vrh slovenske gostinske ponudbe

Chefinja Ana Roš, najboljša chefinja na svetu 2017 (The World Best Restaurants), Hiša Franko pa 69. najboljša restavracija na svetu

Hiša Franko
5222 Kobarid, Staro selo 1

smerokaz
iz Kobarida se usmerimo proti Italiji (mejni prehod Robič); hiša Franko stoji tik ob cesti

kontakti
05 389 41 20


odprto
od srede do petka od 17. in 23. ure; sobota in nedelja od 12. do 16. ure in od 19. do 23. ure

zaprto

ponedeljek, torek

kuhinja

slow food; vrhunska avtorska kuhinja iz najboljših lokalnih sestavin

ocene
Nedelo, maj 2017 (5,5/6); Nedelo, september 2015 (5,5/6); Mladina, december 2014 (5/5); Nedelo, maj 2010 (5,5/6); Mladina, 2008 (5/5); Nedelo, 2006 (6/6); Večer, 2006 (6/6); Nedelo, 2003 (5/6); Mladina, 1999 (5/5); gl. opombe

izvlečki iz ocen
■ »...Fileja romba se je bilo potrebno najprej lotiti z nosom. Dišali so listi tajske limete, grenka pomaranča, lešniki, predvsem pa morje. Toda ostrige v juhi iz klapavic niso preglasile romba, ki je bil zato pečen na kosti in skopan v lešnikovem maslu... Ker smo pili po kapljicah, nismo s stola padli zato, temveč zaradi vampov... Bili so čisto pomladni, z mavrahi, bobom, koprivami in – račko. V njej so bili kuhani, z njo so bili preliti... tisti, ki vsak dan prisegajo le na burger ali čevape, zato nikoli ne bi niti poskusili (dati) vampov na žlico... Ana Roš je to rešila s travnikom posušenih zelišč, algami iz morja in sendvičem iznad odprtega ognja. Nad njim se je jagenjček dolgo bolj kuhal kot pekel, zato se je kot pastrami trgal in kot wrap zvijal. V skladu z Anino filozofijo je bil pomešan z rakovico, z mesom v zvitku, z glavo v majonezi. Kot se za glavno jed spodobi, tudi solata ni manjkala, a bolj v nadevu, iz mladega zelja in še mlajših poganjkov bodljikave lobodike... (Nedelo, 2017) 

■ »... V poletni kolekciji Ane Roš v Hiši Franko je toliko kombinacij okusov, arom, tekstur, barv, oblik in sestavin, ki so tako drugačne, a ne nenavadne, tako skladne, a ne predvidljive, tako elegantne, a ne vzvišene, da so lahko le avtorske...Zato, ker ne gre za posamezne jedi (devet ali pet), temveč za celotno avtorsko kolekcijo. A če kaj pogrešaš, je ravno to... Mar nimamo v vsaki gostilni (ene) najljubše jedi? Prav nesramen je pritrdilen odgovor do jagenjčka z jajčevcem, ki je karameliziral na živem ognju, in račke s sedmimi začimbami, pečene na koži, z gomoljnicami in starodavnimi čebulicami, ki so pod zemljo fermentirale, nad njo pa se skuhale v rožnati grenivki, ali do vinogradniške breskve, ki se je tako ujela s kumarami, da je dala s sladoledom, meringo iz cvetlic, kristalizirano baziliko in karamelno vato iz medu nov okus, torej nadokus, kot tudi do jabolka, ki je s peškami vred v sladici iz domačega kefirja, solate iz brusnic in kruha iz lešnikov...« (Nedelo, 2015)

■ »... Kuharija Roševe Ane je na polno vpeta v aktualne globalne trende, ki jih narekujejo nordijski fermentatorji, minuciozni japonski minimalisti, iberski modernisti in ekstremisti tipa David Chang in Paolo Lopriore. Vse to so liki, ki jih Ana ne srečuje na internetu, ampak z njimi kuha v živo. Devethodnik v Hiši Franko je zato nekaj, kar je najbližje slovenski interpretaciji svetovne gastro progresive. To pomeni manj spektakelskih umetnosti pri mizi, nezategnjen ambient in strežbo ter raziskovanje mejnega pasu med ekstremizmom in sprejemljivostjo... Po drugi strani pa je tu serija jedi, ki so tako genialno zasnovane in briljantno izvedene, da bi pred avtorico snel ne le klobuk, ampak tudi skalp: v hrustljavo, iz zelenjavnega pepela skreirano tempurno obleko odeta polenovka s cvetačno kremo in pikicama paprične in pepelove salse; z eksponiranim okusom nabasana gravlaksasta soška postrv s stebelno zeleno, preprost, a v okusih in teksturi ekstremen kos svinjskega vratu s črnim česnom in kandirano limono, pa zaključna karamela-jabolko-december-krušna-peč sladica – vse to so reči, ki jih še dolgo po odhodu domov premlevaš ne le v želodcu, ampak tudi v glavi. Ne nujno všečno, vsekakor pa izjemno!...« (Mladina, 2014)

■ «... Pravzaprav je preprosto. Le posnemati je potrebno... Ne, Franko nikogar ne posnema! Le drugi slovenski gostinci bi morali posnemati njega! Nikjer drugje se ne da lepše naučiti, kakšna mora biti vrhunska slovenska gostilna. Čeprav to sploh ni gostilna, temveč Hiša. Pa ne le Franko, temveč Hiša nove slovenske kuhinje. Nikjer drugje se, namreč, prihodnost ne okusi tako izrazito in slastno kot v Anini kuhinji in Valterjevi kleti!... Vsaka Frankova jed ima izrazit podpis Ane Roš. Tudi včasih ga je imela, a ob njem še katerega. "Saj pri 25. letih ne moreš drugače," se tega danes spominja novo-slovenska kuharica, ki je v soboto kuhala na francoski poroki v beneški laguni, v sredo odgovarjala na vprašanja španskega novinarja, od četrtka pa tri dni v svoji sodobni kuhinji gostila kamere avstrijske televizije (četrtič: mednarodna prepoznavnost). Na velikem steklenem krožniku je na majhni brusketi surova jakobinka, na vrhu pa sladoled iz paradižnika in breskve. Za dva grižljaja, v meniju desetih hodov, toda kakšna! Kombinacija draži in boža hkrati. Toda takšne so vse jedi! Kraljevi jastog na pireju mladega graha, s kremo bazilike in zmečkanimi jagodami, ne dovoli zajeti sape. Barve, oblike, teksture, okusi, kot da se avtorica ni učila pri Špancih, temveč pri Francozih. To dokazuje zrelost! Ana Roš je našla svoj stil. To se ne vidi le na krožnikih, temveč tudi na njeni samozavesti. Sproščenosti. Zadovoljnosti...« (Nedelo, 2010)

■ »... Se v eni najbolj pregnanih oštarij domovine pretakajo le še penice, esence in redukcije, gre bolj za eterično kot za meseno doživetje? No. Franko, ki se je vmes resda prelevil iz domačnega kvartirja v restavracijo, kjer vse teče kot podmazano in kamor si je tisto nedeljo prišla omastit brk dvajseterica jedcev vseh svetovnih vetrov, lahko vse dvome odpihne že z domačim belim kruhom in grisini, z žlahtnim maslom iz kravjega in kozjega mleka in pogrinjkom. Morda smo imeli Ilovarjevi tisti večer protekcijo, morda so drugi uživali le v apetit zbujajoči skuti z drobnjakom. Ampak za toblerone iz zajčko-vih jetrc, nougata in vrtnične marmelade velja le eno - omislite si ga, če je pri hiši! Potem se lahko zlagoma posvetite paleti okusov zeliščne sestavljenke, premislite, ali bi mini mac, mikro hamburger iz sladkega kruha, prekajenega brancina in gosjih jeter pojedli po režnjih ali v kosu, nabodete s skuto polnjene, s panceto ovite in s špinačo podložene ohrovtove raviole, s črnimi tartufi oslajeno kapesanto ali sočno srno s pehtranovimi štruklji...« (Mladina, 2008)

■ »... Franko iz Starega sela kaže prihodnost slovenskim domačim gostilnam - Frankovi dodajajo prvovrstnim sestavinam iz okoliških polj in kmetij vsak dan nove ideje, ki jih črpajo iz tradicije regije in mladostne radovednosti - Bogata vinska klet in vedno drugačne ter nove jedi - Caciki in suši iz Kobarida... Namesto dveh smo dobili le eno porcijo, druga pa je potem morala v kuhinji mimo vrste, zaradi česar ji je precej manjkalo. Nasploh gneča Frankovi kuhinji, pa tudi strežbi, ne dene najbolje. Ko sem po belem vinu naročil še kozarec rdečega, kar po gospodarjevi izbiri, saj je navsezadnje v Italiji šolan sommelier, je sicer dobro izbral, toda zaradi naglice prinesel steklenico kar skupaj z belim vinom...« (Nedelo, 2006) 

cene
■ 6-hodni degustacijski meni 85, 8-hodni 95 in 11-hodni 120 evrov (2017)
■ 5-hodni degustacijski meni 60, 9-hodni 80 evrov; pogrinjek 3,50 evra (2015)
■ deveterec sodobnih inovativcev vas bo v Starem selu stal 80 evrov (2014)
■ hladne predjedi 12 do 16, tople predjedi 12 do 16, glavne jedi 20 do 25, sladice 6 do 10; mala pomladna kolekcija s 5 hodi 50 €, pomladna kolekcija z 9 hodi 70 € (2010)

vinska karta
■ v vinski kleti Valterja Kramarja je več kot 250 etiket; čeprav so najbolj priljubljeni Franc Vodopivec, Borut Blažič, Marko Fon, Miha Batič in Matjaž Kramar, je posebnost vinske spremljave v Hiši Franko v odkrivanju novih, pretežno slovenskih vin in vinarjev (2017)
■ ena najboljših vinskih kleti pri nas; več kot 200 etiket; poudarek na vinarjih iz Goriških brd in Vipavske doline
■ deseta zapoved vrhunske slovenske gostilne je vinska klet; to niso naključno zbrane in zložene steklenice, ki se na vinskem listu kitijo z imeni. Frankov vinski zaklad tudi ni zgolj primorski, temveč vseslovenski, in rad ga prebira tudi vsak tujec; predvsem pa je njegovo bogastvo v stalnem odkrivanju. (2010)

drugo

■ unikatne sobe
■ v drugem delu kleti je zorilnica tolminskih sirov
■ raznovrstni 2- do 3-dnevni aranžmaji za pare
■ catering
■ darilni boni

opombe 

■ hiša Franko deluje tudi v ljubljanski Gostilni Na gradu;
■ Povezave na nekatere ocene v časnikih/revijah niso mogoče, ker je uredništvo članke odstranilo s portala (Mladina) ali pa je dostop plačljiv (Nedelo). 

spletne povezave
abecedno kazalo (ocenjenih) slovenskih gostilna
■ abecedno kazalo najboljših slovenskih gostilna
■ abecedno krajevno kazalo slovenskih gostilna
100 najboljših restavracij na svetu

Zadnji komentar: Po mojem mnenju si z restavracijo JB delijo prvo mesto v Sloveniji. Franko ne goljufa s sestavinami, Franko si ne ustvarja kvazi imidža, ampak gradi imidž na iskrenem odnosu do hrane in vina. Ana in Valter sta tandem št. 1
 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje